V laseh nosila je rudečo rožo,
kot ogenj živo rožico dehtečo.
Vabile modre so oči sanjave,
dekle z gore Kdore, Kadore, Kadore.
Mladi hribolazec je prišel v planine,
dekle prelepo je takoj zasnubil.
Zapeli v ranem jutru so zvonovi,
up je vedril Kadore, Kadore, Kadore.
Po dolgih letih pa očeta vpraša,
dekletce malo, kje je mama moja.
Odšla je mati tvoja v hrib Kadore,
da ti prinese rožo, rudečo, rudečo.
Ko je prišla na pisane livade,
lepoto njeno gora je opazila.
Kadore se je vanjo zaljubila,
več se ne bo vrnila, vrnila, vrnila.
Potlej pa nosi rožico rudečo,
v laseh še njena mala hčerka zala.
Da fanta mladega bo tam spoznala,
ko pojde v hrib Kadore, Kadore, Kadore.
Tako ljubezen se naprej ponavlja.
združuje srca v belem pajčolanu.
Pomladi spet cvetejo rdeče rože,
vabijo v hrib Kadore, Kadore, Kadore.
Rudeči cvet ljubezen je razvnel
dekle odpeljal je v prelepi čarobni svet.
Želite objaviti besedilo ali mp3 slovenske narodne pesmi ?
Se želite pridružiti pri bogatenju spletnih strani z novicami, vsebinami, dogodki...?
Pošljite nam sporočilo po e-pošti na naslov slovenske@narodne-pesmi.si
Pridruži se številnim ljubiteljem Slovenskih narodnih pesmi.
ali se nam pridruži na
Vse glasbene in slikovne datoteke so last izvajalcev in kot take zaščitene z Zakonom o avtorskih pravicah. Na teh spletnih straneh so objavljene z dovoljenjem izvajalcev oz. pošiljateljev.
Brez njihovega dovoljenja pesmi ne smete prenesti na svoj ali drug računalnik.
© Inter-m Zavod za raziskovanje in eksperimentalni razvoj || Interplanet Nove tehnologije
Slovenske narodne pesmi 1998 - 2021
Produkcija: Interplanet
Na spletni strani uporabljamo piškotke za spremljanje obiskanosti s ciljem izboljšanja in lažjega brskanja po spletnih straneh. S klikom na gumb STRINJAM SE se bodo piškotki namestili.