Aškerc Anton

1856-1912

Aškerc Anton - 1856-1912

Aškerc se je rodil v kmečki družini, ki se je preselila iz Globokega v Senožeče. Bil je prvi sin v družini. Svojo mladost je preživljal s pastirji, potem pa so ga starši poslali v šolo. Ko je dokončal gimnazijo v Celju, se je vpisal na mariborsko semenišče in postal duhovnik leta 1880. 17 let je služboval po štajerskih župnijah.

Zaradi spora s cerkvenimi oblastmi se je leta 1898 predčasno upokojil in do smrti vodil ljubljanski mestni arhiv (danes Zgodovinski arhiv Ljubljana). Na to mesto ga je imenoval župan Ivan Hribar.Umrl je leta 1912. Pokopan je na starem ljubljanskem pokopališču Navje, kjer so pokopani tudi mnogi znani literarni ustvarjalci (Fran Levstik, Valentin Vodnik, Matija Čop, Josip Jurčič, Janez Bleiweis idr).

Prvo pesem Trije popotniki je objavil leta 1880 v Ljubljanskem Zvonu. Najprej je pisal lirske pesmi, po letu 1882 pa vedno več epskega pesništva. V liriki je izpovedoval domoljubje, ljubezen in verski dvom. Za balade in romance je jemal teme iz slovenske in slovanske zgodovine, Biblije, ljudskega izročila in sodobnega življenja. Od leta 1881 je objavljal v Ljubljanskem Zvonu pod psevdonimom Gorazd. V prvi pesniški zbirki (Balade in romance, 1890) se je predstavil pod pravim imenom. Kljub kritiki Antona Mahniča zaradi narodnostnih, svobodomiselnih in socialnih zamisli je zbirka doživela pozitiven sprejem.

Aškerčeva domačija

Aškerčeva domačija je hiša, v kateri je pesnik Anton Aškerc preživel mladost. Domačija stoji v zaselku Senožete pri Rimskih Toplicah. Pesnik se je sicer leta 1856 rodil v Globokem, na domačiji svoje matere. Ta hiša ne stoji več. Družina se je v Senožete preselila leta 1859, v tej hiši na Senožetah sta se rodila tudi pesnikov oče in ded.Domačija na Senožetah je spremenjena v muzej bivalne kulture in o pesnikovme delu. Obsega vežo, hišo, kamro, črno kuhinjo in še en bivalni prostor.

Vir: Wikipedija

Vabljeni k sodelovanju

Želite objaviti besedilo ali mp3 slovenske narodne pesmi ?

Se želite pridružiti pri bogatenju spletnih strani z novicami, vsebinami, dogodki...?

Pošljite nam sporočilo po e-pošti na naslov slovenske@narodne-pesmi.si

Odpri mi kamrico

Prva pesmarica s katero lahko melodije tudi poslušate in zraven zapojete.