Kersnik Janko

1852-1897

Kersnik Janko - 1852-1897

Bil je slovenski pisatelj, politik in notar. Janko Kersnik se je rodil v plemiški družini očetu Jožetu in materi Berti Hoffern v brdskem gradu, blizu Lukovice pri Domžalah. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, a je ni dokončal, zato ga je doma zasebno poučeval Fran Levec in ga navdušil za slovensko književnost. Leta 1868 je začel študirati pravo na Univerzi na Dunaju, nato je nadaljeval na Univerzi v Gradcu, kjer je študij leta 1874 dokončal. 

Začel je s pisanjem nemških pesmi (npr. Ode an den Triglav), a je to pod vplivom Levca opustil in prešel na pisanje slovenskih pesmi. Nato je začel s pisanjem proze, ki jo je pisal do konca življenja. Leta 1866 je v Slovenskem glasniku je izšla njegova prva pesem Gomila, kasneje pa še Ljubav do doma, Slavec, Obraz, Roža in skala, Sred voda, Roža na tujem, Sanje. Njegove pesmi so izhajale tudi v Stritarjevem Zvonu. Leta 1869 je izdal cikel pesmi Raztreseno cvetje.

Leta 1871 se je uveljavil kot prvi slovenski podlistkar. Najprej v Slovenskem narodu objavi Muhasta pisma, nato cikel osemnajstih feljtonov Nedeljska pisma. Leta 1874 objavi Postna premišljevanja in Raztreseni listi. V podlistkih je pogosto na ironičen način prikazal pereče družbene, politične in kulturne razmere pri nas. Velikokrat je pokazal tudi nestrinjanje s klerikalizmom in strankarsko omejenostjo. V nekaterih delih se je podpisal kot Baptist.

Objavljal je tudi gledališke kritike. Ob Bleiweisovi 70-letnici pa je napisal enodejanko »Berite Novice«.


Prvi obsežnejši roman Na Žerinjah je začel snovati leta 1875. Objavil ga je v Jurčičevi Slovenski knjižnici. Leta 1881 je dokončal Jurčičev roman Rokovnjači. Kmečko življenje je orisal v povestih Testament in Očetov greh. Njegova najpomembnejša dela iz meščanskega življenja so: romana Ciklamen in Agitator ter povest Jara gospoda. Posebej se je uveljavil v krajših slikah iz kmečkega življenja: Ponkrčev oča, Rojenica, V zemljiški knjigi, Mačkova očeta, Mohoričev Tone, Otroški dohtar, Kmetske slike in Mamon. Uspešen pa je bil tudi v daljših ljudskih povestih, kot so Kako je stari Molek tatu iskal, Znojilčevega Marka božja pot, Za čast, Rejenčeva osveta. Njegovo šegavost pa kažejo šaljivke Dva adjutanta, Nova železnica, Dohtar Konec in njegov konj in Kolesarjeva snubitev. Napisal je tudi dolgo novelo Gospod Janez, ki je v Zvonu izhajala od junija do decembra. Izdal je več krajših leposlovnih črtic.

 

Vir: Wikipedia

Vabljeni k sodelovanju

Želite objaviti besedilo ali mp3 slovenske narodne pesmi ?

Se želite pridružiti pri bogatenju spletnih strani z novicami, vsebinami, dogodki...?

Pošljite nam sporočilo po e-pošti na naslov slovenske@narodne-pesmi.si

Odpri mi kamrico

Prva pesmarica s katero lahko melodije tudi poslušate in zraven zapojete.