Ko po gozdu šetal sem nekoč

Po tihem gozdu šetal sem se jaz nekoč,

zagledal rajsko dekle sem gredoč,

v zeleni tratici sedela je,

v venček spletala spominčice.

Oj ti rajsko dekle sem dejal,

al komu spletaš tale venček zal,

lepota tvoja primerjat se ne da,

to moja mala bo spominčica.

Položil sem jo tja na mehki mah,

poljubil prav na lice lah,

na njenih grudih spaval sem sladko,

ukradel malo ji spominčico.

Ko deveti mesec je minuo,

na okno svoje trkati čul,

preljub moj fantič strah te nej ne bo,

prinašam malo ti spominčico.

Tako se vsakmu fantiču zgodi,

kdor rožce tuje trgati želi,

kdor rožce ne zna,

ostane majhna mu spominčica.

Poslušajte tudi v izvedbi

Želite objaviti besedilo ali mp3 slovenske narodne pesmi ?

Se želite pridružiti pri bogatenju spletnih strani z novicami, vsebinami, dogodki...?

Pošljite nam sporočilo po e-pošti na naslov slovenske@narodne-pesmi.si

Pridruži se številnim ljubiteljem Slovenskih narodnih pesmi.

Pošlji nam sporočilo

ali se nam pridruži na

Facebook-u