Skupaj že 635 pesmi

Prispevek RTV Slovenija

28. november 2016

Rudeči cvet

V laseh nosila je rudečo rožo,
kot ogenj živo rožico dehtečo.
Vabile modre so oči sanjave,
dekle z gore Kdore, Kadore, Kadore.

Mladi hribolazec je prišel v planine,
dekle prelepo je takoj zasnubil.
Zapeli v ranem jutru so zvonovi,
up je vedril Kadore, Kadore, Kadore.

Po dolgih letih pa očeta vpraša,
dekletce malo, kje je mama moja.
Odšla je mati tvoja v hrib Kadore,
da ti prinese rožo, rudečo, rudečo.

Ko je prišla na pisane livade,
lepoto njeno gora je opazila.
Kadore se je vanjo zaljubila,
več se ne bo vrnila, vrnila, vrnila.

Potlej pa nosi rožico rudečo,
v laseh še njena mala hčerka zala.
Da fanta mladega bo tam spoznala,
ko pojde v hrib Kadore, Kadore, Kadore.

Tako ljubezen se naprej ponavlja.
združuje srca v belem pajčolanu.
Pomladi spet cvetejo rdeče rože,
vabijo v hrib Kadore, Kadore, Kadore.

Rudeči cvet ljubezen je razvnel
dekle odpeljal je v prelepi čarobni svet.

Vabljeni k sodelovanju

Želite objaviti besedilo ali mp3 slovenske narodne pesmi ?

Se želite pridružiti pri bogatenju spletnih strani z novicami, vsebinami, dogodki...?

Pošljite nam sporočilo po e-pošti na naslov slovenske@narodne-pesmi.si

Pridruži se 19232 ljubiteljem Slovenskih narodnih pesmi.