Dober večer, Bog daj

Dober večer, Bog daj,
svoje ljub’ce sem fraj,
mi je dala, mi je poslala,
moj prstan nazaj.

Pa moj prstan je zlat,
ki je rahlo oglat,
okrog njega je zapisano,
od moje ljub’ce slovo.

Glih tako se mi zdi,
da me kamen teži,
odvaliti ga ne morem,
brez tvoje pomoči.

Pa oženil se bom,
in odvalil ga bom,
pred oltarjem in farjem,
bova rekla ja, ja.

Bova rekla ja, ja,
ti boš žena moja,
ti boš žena poročena,
jaz pa vedno tvoj mož.