Eno rožco ljubim

Eno rož’co ljubim, v mojem srcu spi.
Koder grem, me spremlja, meni se smeji.
Dom njen pri otrocih in pri delu je,
“ljuba zadovoljnost” rož’ci je ime.

V križih in težavah roko ji podam,
na poteh življenja jo za var’hnjo ‘mam.
Bogatin požrešen vlači vkup blago,
men’ je zadovoljnost ljubša kot zlato.

Kadar bom počival v smrtni postelji
in moj duh trohljivo truplo zapusti,
naj na mojem grobu raste rožmarin,
venec rožic milih meni za spomin.