V spomin na ustanovitev OF Slovenci praznujemo 27. aprila, torej dan po ustanovitvi OF, državni praznik kot dan upora proti okupatorju. Deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobrih 14 dni po okupaciji, je bila v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani že 26. aprila 1941 ustanovljena Protiimperialistična fronta, za katero pa se je kasneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF).

Prva predstava v sezoni za IZVEN v času prvomajskih počitnic bo 28. aprila 2018 ob 10 uri.

Zbor za pošto v Mojstrani, obvezne predprijave na 040 241 660

Praznik pomladi in mladosti

Majenca je prastar vaški običaj, ki poteka vsako leto v vasi Dolina pri Trstu. Majenca je narodopisna posebnost, ki nima primere med našimi mejaki. Postavljanje mlaja poznajo še druge slovenske vasi, dolinska majenca pa po obliki, vsebini in trajanju
izstopa izmed poznanih načinov postavljanja mlaja.

Mednarodni praznik dela, 1. maj, praznujejo ljudje po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik.

Evropski simbol (dan Evrope), ki poleg zastave, himne, gesla in enotne valute (eura) opredeljuje politični subjekt Evropske unije.

Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki kot osmi od dvanajstih otrok obrtniško-proletarske družine. Leta 1882 se je vpisal v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa se je vpisal na ljubljansko realko.

Binkoštni praznik (prihod svetega Duha) je drugi od treh romarskih praznikov stare zaveze. Binkoštna nedelja nastopi vedno petdeseti dan po veliki nedelji. Belo bogoslužno barvo zamenja na ta praznik živo rdeča. Ta pomeni svetega Duha, ki se je po poročilu iz Apostolskih del v obliki gorečih jezikov spustil na zbrane učence.

25. maja 1892 se je v Kumrovcu očetu Franji, ki je bil Hrvat, in materi Mariji, Slovenki, rodil sin Josip. Postal je pomembna zgodovinska osebnost, ki jo tako domača kot svetovna javnost pozna še dandanes.

Danes praznujemo dan Primoža Trubarja, avtorja prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku.

Glasbeno-kulturni in družabni dogodek, namenjen ohranjanju slovenske narodne pesmi kot narodne in kulturne dediščine ter ljudskega in kulturnega izročila.

Slovenske narodne pesmi bodo zazvenele v številnih krajih po Sloveniji.

Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. 27. junija so se začeli oboroženi spopadi med jugoslovanskimi enotami ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo.

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je najstarejši Marijin praznik. Na Vzhodu ga zasledimo že v 5. stoletju, na Zahodu pa 150 let pozneje. Ta dan se najprej spominjamo Marijine blažene smrti.

Turistično narodopisno društvo Razkrižje, skupaj z Občino in Župnijo Razkrižje, vaščani Šprinca in Koprive ter Občino in Turistično skupnostjo Štrigova,  vas prijazno vabimo na 21. TRADICIONALNO PRIREDITEV POZDRAV JESENI OB PRAZNIKU MARIJINEGA VNEBOVZETJA

Prekmurje se precej razlikuje od drugih slovenskih pokrajin. Ravninsko pokrajino poseljujejo različne etnične in verske skupine. Tu živijo protestanti luteranske in kalvinske veroizpovedi, katoličani, veliko je bilo tudi judov. Danes meri Prekmurje 947 kvadratnih kilometrov, razdeljeno pa je na Goričko, Dolinsko in Ravensko ter na zahodni del Lendavskih goric.

Mirovna pogodba z Italijo je pogodba, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalcem v drugi svetovni vojni, zavezniškimi silami, s katero so formalno prenehale sovražnosti.

V Sloveniji je ta dan državni praznik od leta 1992. Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, poleg tega pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.

Dan spomina na mrtve je v slovenski ljudski kulturi znan kot vsi sveti, ponekod tudi kot vahti. Prazniku so pripisovali velik pomen, kar dokazuje tudi post na predvečer praznika. Povezan pa je tudi z nekaterimi šegami, med drugim s pobiranjem obrednega kruha po hišah.

11. novembra goduje sv. Martin. To je v Sloveniji star ljudski praznik, ki naznanja konec dela na poljih in krst mladega vina, martinovo.

Dan Rudolfa Maistra obeležujemo v spomin na 23. november 1918, ko je Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. S tem so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino.

Miklavž je nekakšna prvotna podoba zimskega obdarovalca: ima škofovsko kapo in palico, belo brado in bele rokavice, meniški plašč, koš z darili in zlatimi, rdečimi ali srebrnimi šibami ter seveda spremstvo.

Na ta dan leta 1948 je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic.

Obdobje okrog božiča in novega leta je čaroben čas, poln dobrih želja in daril. Vendar ga ne praznujejo povsod po svetu enako. V različnih državah pripravljajo zelo raznovrstna praznovanja božiča.

26. decembra 1990 so bili uradno razglašeni izidi plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem se je okoli 95 odstotkov udeleženih volilnih upravičencev izreklo za samostojno in neodvisno državo.

Na god sv. Štefana vsako leto po sveti maši sledi pred cerkvijo blagoslov živine, predvsem konjev, rejcev iz okoliških vasi.

Kontakt: pbastic@gmail.com

Borovo gostuvanje je običaj, ki ima za sabo že zelo dolgo zgodovino. Razvil se je po vasicah na Goričkem, prireditev (običaj) pa se pripravi le takrat, kadar se v preteklem letu v vasi ni poročil noben par.

Pozvanje na Borovo gostüvanje 3. februarja 2008 v Vučji gomili.