Dodaj dogodek

V vašem kraju ali okolici bo prireditev ali dogodek, o katerem želite obvestiti obiskovalce spletnih strani Slovenskih narodnih pesmi ?

Vpišite dogodek v koledar dogodkov.

Pošljite nam podatke in objavili ga bomo v koledarju dogodkov, prireditev in običajev.

Koledar dogodkov
Četrtek
23. november 2017

Dan Rudolfa Maistra

Dan Rudolfa Maistra obeležujemo v spomin na 23. november 1918, ko je Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. S tem so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino.

Sreda
6. december 2017

Miklavževo

Miklavž je nekakšna prvotna podoba zimskega obdarovalca: ima škofovsko kapo in palico, belo brado in bele rokavice, meniški plašč, koš z darili in zlatimi, rdečimi ali srebrnimi šibami ter seveda spremstvo.

Nedelja
10. december 2017

Svetovni dan človekovih pravic

Na ta dan leta 1948 je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic.

Ponedeljek
25. december 2017

Božič

Obdobje okrog božiča in novega leta je čaroben čas, poln dobrih želja in daril. Vendar ga ne praznujejo povsod po svetu enako. V različnih državah pripravljajo zelo raznovrstna praznovanja božiča.

Torek
26. december 2017

Dan samostojnosti

26. decembra 1990 so bili uradno razglašeni izidi plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem se je okoli 95 odstotkov udeleženih volilnih upravičencev izreklo za samostojno in neodvisno državo.

Torek
26. december 2017
Ob 9:00
Ljubljana - Štepanja vas
Na sv. Štefana dan


Na god sv. Štefana vsako leto po sveti maši sledi pred cerkvijo blagoslov živine, predvsem konjev, rejcev iz okoliških vasi.

Kontakt: pbastic@gmail.com

Ponedeljek
1. januar 2018

Borovo gostüvanje

Borovo gostuvanje je običaj, ki ima za sabo že zelo dolgo zgodovino. Razvil se je po vasicah na Goričkem, prireditev (običaj) pa se pripravi le takrat, kadar se v preteklem letu v vasi ni poročil noben par.

Pozvanje na Borovo gostüvanje 3. februarja 2008 v Vučji gomili.

Sobota
6. januar 2018

Sveti trije kralji

Sveti trije kralji je krščanski praznik, ki se vsako leto 6. januarja praznuje v spomin prihoda treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezuščku.

Četrtek
8. februar 2018

Prešernov dan

Slovenski kulturni praznik 

Prišli bi že bili Slovencam zlati časi, ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.

Torek
13. februar 2018

Pust

Pustni običaji izvirajo iz starega poganskega praznika. V starem Rimu so tako v februarju, mesecu očiščevanja, po ulicah "norele" množice grozljivih mask, ki so predstavljale obiske umrlih prednikov. Kasneje se je običaj pomešal s keltskimi in ilirskimi šegami, maske pa so že predstavljale vesel značaj in izganjale zimo. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja.

Sreda
14. februar 2018

Valentinovo

Trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni nikoli preveč.

Sreda
14. februar 2018

Pepelnična sreda

S pepelnico se začenja postni čas - pepelnična sreda je prvi postni dan.
Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja - posipanja s pepelom.

Sreda
21. februar 2018

Svetovni dan materinščine

Svetovni dan materinega jezika je 17. novembra 1999 razglasil UNESCO.

Četrtek
8. marec 2018

Dan žena

Poznamo Mednarodni dan žena? Za osvežitev spomina malce zgodovine (ki se od vira do vira razlikuje, zlasti se različni viri razlikujejo v datumih).

Ponedeljek
12. marec 2018

Gregorjevo

Bolj kot gregorjevo sicer poznamo valentinovo, ki danes velja za praznik zaljubljencev. Tudi gregorjevo je povezano z zaljubljenci, saj pravijo, da se na ta dan ptički ženijo, in ta dan je 12. marec.

Majenca

Ponedeljek, 1. maj 2017


Praznik pomladi in mladosti

Majenca je prastar vaški običaj, ki poteka vsako leto v vasi Dolina pri Trstu. Majenca je narodopisna posebnost, ki nima primere med našimi mejaki. Postavljanje mlaja poznajo še druge slovenske vasi, dolinska majenca pa po obliki, vsebini in trajanju
izstopa izmed poznanih načinov postavljanja mlaja.


Majenca v Dolini
Dolina je starodavna slovenska vas v okolici Trsta

Praznik pomladi in mladosti, ki verjetno izhaja celo iz poganskih obredov rodnosti, je zakoreninjen v zavesti vaščanov, saj je njegov izvor zavit v temo časa, poleg tega pa je v tem stoletju zadobil še izrazito narodnoobrambni pomen.

Že od vsega začetka pomladi se vas pripravlja na postavljanje sredi vaškega trga tega, kar je verjetno največji maj izmed vseh, tako da bo vse pravočasno pripravljeno: v središču dogajanja ponosni petnajstmeterski smrekov steber, na njem krošnja domače češnje, pod njima plesišče za mlajše in starejše, pa še bogat spored razstav in kulturnih prireditev, ob vsem tem pa obilna ponudba domače hrane in pijače za številne obiskovalce. Zato izgovorov nimate: pridite tudi vi na obisk, da spoznate čar majence.

Majenca je praznik mladosti, zato ne čudite se, da so vse priprave od vedno domena fantovske in dekliške. Vsa vaška mladina, kar jih je neporočenih od štirinajstega leta dalje, se prvič zbere že pred koncem zime na prvi fantovski in dekliški uri, kjer je glavno opravilo izvolitev župana in sestava delovnega odbora. Od tega trenutka dalje se nepretrgoma vrstijo pripravljalna dela, kjer dobi vsakdo svoji starosti primerno nalogo, za izpeljavo katere odgovarja. Le še dve uri za trenutek prekinejo mrzlično delovanje: druga, na kateri mesec po prvi izvolijo še županjo, in tretja na predvečer prvega maja, ko bližanje majence oznanijajo fantje s tem, da ob vaškem vodometu kaluži postavijo topol iz bližnjih poljan.

Posebno vlogo imajo med majenco osemnajstletni fantje, parterji, in šestnajstletna dekleta, parterce, ki bodo na slavnostno prvo nedeljo v maju v tradicijonalnih belih srajcah prvi zaplesali pod majem.
Seveda je majenca v srcu vsakega vaščana, zato ob potrebi vsakdo ponudi pomoč mladini, ki se spopada s tako zahtevnim opravilom. Mladim ob strani stojijo še soorganizatorji komplementarnih prireditev, to so vaško kulturno društvo, občina, osnovna šola ter domači vinogradniki.

Zakaj na majenco? Če zaradi drugega ne, ker je malo takih običajev, ki se pretakajo iz roda v rod iz daljne preteklosti, ne da bi se dalo vedeti, kdaj se je vse to sploh začelo; ker je dolinski maj največji, kar jih je nikdar bilo; ker si želite prijetnega časa v družbi dobrih ljudi; ker je do vas prišel glas o naši radodarni gostinski ponudbi; ker je naše področje od nekdar znano po pristni domači kapljici; ker se na plesišču pod majem nabere mladih iz širše okolice; ker je naš kulturni program vabljiv za vse okuse; ali pa preprosto iz radovednosti, kako lahko majenca prevzame prebivalstvo celotne vasi, da so nam leta le čakanje naslednje majence.

Spletna stran: www.majenca.com



Spletna stran:

nazaj