Dodaj dogodek

V vašem kraju ali okolici bo prireditev ali dogodek, o katerem želite obvestiti obiskovalce spletnih strani Slovenskih narodnih pesmi ?

Vpišite dogodek v koledar dogodkov.

Pošljite nam podatke in objavili ga bomo v koledarju dogodkov, prireditev in običajev.

Koledar dogodkov
Četrtek
8. februar 2018

Prešernov dan

Slovenski kulturni praznik 

Prišli bi že bili Slovencam zlati časi, ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.

Torek
13. februar 2018

Pust

Pustni običaji izvirajo iz starega poganskega praznika. V starem Rimu so tako v februarju, mesecu očiščevanja, po ulicah "norele" množice grozljivih mask, ki so predstavljale obiske umrlih prednikov. Kasneje se je običaj pomešal s keltskimi in ilirskimi šegami, maske pa so že predstavljale vesel značaj in izganjale zimo. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja.

Sreda
14. februar 2018

Valentinovo

Trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni nikoli preveč.

Sreda
14. februar 2018

Pepelnična sreda

S pepelnico se začenja postni čas - pepelnična sreda je prvi postni dan.
Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja - posipanja s pepelom.

Sreda
21. februar 2018

Svetovni dan materinščine

Svetovni dan materinega jezika je 17. novembra 1999 razglasil UNESCO.

Četrtek
8. marec 2018

Dan žena

Poznamo Mednarodni dan žena? Za osvežitev spomina malce zgodovine (ki se od vira do vira razlikuje, zlasti se različni viri razlikujejo v datumih).

Ponedeljek
12. marec 2018

Gregorjevo

Bolj kot gregorjevo sicer poznamo valentinovo, ki danes velja za praznik zaljubljencev. Tudi gregorjevo je povezano z zaljubljenci, saj pravijo, da se na ta dan ptički ženijo, in ta dan je 12. marec.

Dan spomina na mrtve

Sreda, 1. november 2017


Dan spomina na mrtve je v slovenski ljudski kulturi znan kot vsi sveti, ponekod tudi kot vahti. Prazniku so pripisovali velik pomen, kar dokazuje tudi post na predvečer praznika. Povezan pa je tudi z nekaterimi šegami, med drugim s pobiranjem obrednega kruha po hišah.


Prvo pričevanje o obhajanju praznika vseh svetnikov na 1. november sega v čas okoli leta 800. Vsi sveti, praznik vseh svetnikov in rajnih, so bili po 2. svetovni vojni preimenovani v dan mrtvih, po zakonu o praznikih iz let 1989 in 1991 pa v dan spomina na mrtve.

Po poganskem animističnem verovanju je bil čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih, katerih duše naj bi se v dolgih nočeh vračale. Po krščanski veri pa so rajni pomenili duše v vicah, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih.

O vseh svetih, ponekod pa tudi na dan vernih duš, 2. novembra, so gospodinje obdarovale otroke in reveže s posebnimi kruhki, ki se v različnih krajih imenujejo različno, najpogosteje pa prešice, vahtiči ali tudi samo hlebčki.

Šega se je ponekod ohranila do danes, npr. v Beneški Sloveniji in na Tolminskem. Po nekaterih kmetijah so napekli več sto hlebčkov in razdeliti je bilo treba vse, sicer bi bila po stari veri prihodnja letina v nevarnosti. Peka obrednega kruha pa ni bila razširjena le na podeželju, temveč tudi v mestih, kjer so peki svojim strankam delili prešice, tako npr. konec 19. stoletja med drugim v Ljubljani.

Etnolog Niko Kuret je izvor obdarovanja z obrednim pecivom poiskal v predkrščanski veri o vračanju duš rajnikov iz onostranstva na ta svet. Rajniki so po predkrščanskih verovanjih zahtevali žrtev, v zameno pa prinašali blagoslov, rodovitnost in dobro letino. Reveži kot obredni obhodniki so predstavljali duše rajnih. V krščanstvu pa so darovi, ki so bili sprva namenjeni mrtvim, dobili drug pomen. Reveži in otroci so jih sprejemali v zameno za to, da bi molili za duše rajnih, ki še trpijo v vicah.

Pomen vseh svetih v slovenski ljudski kulturi dokazuje tudi post na predvečer praznika, ki je v navadi od 14. stoletja. Post je bil na slovenskem etničnem območju zelo strog. Na Slovenskem je bila skoraj povsod značilna pogostitev vernih duš. Na mizi so čez noč puščali hrano in pijačo zanje, zjutraj pa so jo použili kot posvečene darove, ki prinašajo zdravje in rodovitnost.

Vir: 24ur
Foto: Dare Čekeliš



Spletna stran:

nazaj