Dodaj dogodek

V vašem kraju ali okolici bo prireditev ali dogodek, o katerem želite obvestiti obiskovalce spletnih strani Slovenskih narodnih pesmi ?

Vpišite dogodek v koledar dogodkov.

Pošljite nam podatke in objavili ga bomo v koledarju dogodkov, prireditev in običajev.

Koledar dogodkov
Petek
27. april 2018

Dan upora proti okupatorju

V spomin na ustanovitev OF Slovenci praznujemo 27. aprila, torej dan po ustanovitvi OF, državni praznik kot dan upora proti okupatorju. Deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobrih 14 dni po okupaciji, je bila v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani že 26. aprila 1941 ustanovljena Protiimperialistična fronta, za katero pa se je kasneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF).

Sobota
28. april 2018
Ob 10:00
Mojstrana
Rajže po poteh triglavskih pravljic

Prva predstava v sezoni za IZVEN v času prvomajskih počitnic bo 28. aprila 2018 ob 10 uri.

Zbor za pošto v Mojstrani, obvezne predprijave na 040 241 660

Torek
1. maj 2018

Majenca

Praznik pomladi in mladosti

Majenca je prastar vaški običaj, ki poteka vsako leto v vasi Dolina pri Trstu. Majenca je narodopisna posebnost, ki nima primere med našimi mejaki. Postavljanje mlaja poznajo še druge slovenske vasi, dolinska majenca pa po obliki, vsebini in trajanju
izstopa izmed poznanih načinov postavljanja mlaja.

Torek
1. maj 2018

Praznik dela

Mednarodni praznik dela, 1. maj, praznujejo ljudje po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik.

Sreda
9. maj 2018

Dan Evrope

Evropski simbol (dan Evrope), ki poleg zastave, himne, gesla in enotne valute (eura) opredeljuje politični subjekt Evropske unije.

Četrtek
10. maj 2018

Ivan Cankar

Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki kot osmi od dvanajstih otrok obrtniško-proletarske družine. Leta 1882 se je vpisal v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa se je vpisal na ljubljansko realko.

Nedelja
20. maj 2018

Binkošti

Binkoštni praznik (prihod svetega Duha) je drugi od treh romarskih praznikov stare zaveze. Binkoštna nedelja nastopi vedno petdeseti dan po veliki nedelji. Belo bogoslužno barvo zamenja na ta praznik živo rdeča. Ta pomeni svetega Duha, ki se je po poročilu iz Apostolskih del v obliki gorečih jezikov spustil na zbrane učence.

Petek
25. maj 2018

Dan mladosti

25. maja 1892 se je v Kumrovcu očetu Franji, ki je bil Hrvat, in materi Mariji, Slovenki, rodil sin Josip. Postal je pomembna zgodovinska osebnost, ki jo tako domača kot svetovna javnost pozna še dandanes.

Petek
8. junij 2018

Dan Primoža Trubarja

Danes praznujemo dan Primoža Trubarja, avtorja prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku.

Petek
8. junij 2018
Ob 18:30

Festival Kamrica - Narodna pesem nas združuje

Glasbeno-kulturni in družabni dogodek, namenjen ohranjanju slovenske narodne pesmi kot narodne in kulturne dediščine ter ljudskega in kulturnega izročila.

Slovenske narodne pesmi bodo zazvenele v številnih krajih po Sloveniji.

Ponedeljek
25. junij 2018

Dan državnosti

Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. 27. junija so se začeli oboroženi spopadi med jugoslovanskimi enotami ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo.

Sreda
15. avgust 2018

Marijino vnebovzetje

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je najstarejši Marijin praznik. Na Vzhodu ga zasledimo že v 5. stoletju, na Zahodu pa 150 let pozneje. Ta dan se najprej spominjamo Marijine blažene smrti.

Sreda
15. avgust 2018
Šprinc, Razkrižje
Pozdrav jeseni v Šprincu

Turistično narodopisno društvo Razkrižje, skupaj z Občino in Župnijo Razkrižje, vaščani Šprinca in Koprive ter Občino in Turistično skupnostjo Štrigova,  vas prijazno vabimo na 21. TRADICIONALNO PRIREDITEV POZDRAV JESENI OB PRAZNIKU MARIJINEGA VNEBOVZETJA

Petek
17. avgust 2018

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Prekmurje se precej razlikuje od drugih slovenskih pokrajin. Ravninsko pokrajino poseljujejo različne etnične in verske skupine. Tu živijo protestanti luteranske in kalvinske veroizpovedi, katoličani, veliko je bilo tudi judov. Danes meri Prekmurje 947 kvadratnih kilometrov, razdeljeno pa je na Goričko, Dolinsko in Ravensko ter na zahodni del Lendavskih goric.

Sobota
15. september 2018

Vrnitev Primorske k matični domovini

Mirovna pogodba z Italijo je pogodba, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalcem v drugi svetovni vojni, zavezniškimi silami, s katero so formalno prenehale sovražnosti.

Sreda
31. oktober 2018

Dan reformacije

V Sloveniji je ta dan državni praznik od leta 1992. Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, poleg tega pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.

Četrtek
1. november 2018

Dan spomina na mrtve

Dan spomina na mrtve je v slovenski ljudski kulturi znan kot vsi sveti, ponekod tudi kot vahti. Prazniku so pripisovali velik pomen, kar dokazuje tudi post na predvečer praznika. Povezan pa je tudi z nekaterimi šegami, med drugim s pobiranjem obrednega kruha po hišah.

Nedelja
11. november 2018

Martinovanje

11. novembra goduje sv. Martin. To je v Sloveniji star ljudski praznik, ki naznanja konec dela na poljih in krst mladega vina, martinovo.

Petek
23. november 2018

Dan Rudolfa Maistra

Dan Rudolfa Maistra obeležujemo v spomin na 23. november 1918, ko je Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. S tem so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino.

Četrtek
6. december 2018

Miklavževo

Miklavž je nekakšna prvotna podoba zimskega obdarovalca: ima škofovsko kapo in palico, belo brado in bele rokavice, meniški plašč, koš z darili in zlatimi, rdečimi ali srebrnimi šibami ter seveda spremstvo.

Ponedeljek
10. december 2018

Svetovni dan človekovih pravic

Na ta dan leta 1948 je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic.

Torek
25. december 2018

Božič

Obdobje okrog božiča in novega leta je čaroben čas, poln dobrih želja in daril. Vendar ga ne praznujejo povsod po svetu enako. V različnih državah pripravljajo zelo raznovrstna praznovanja božiča.

Sreda
26. december 2018

Dan samostojnosti

26. decembra 1990 so bili uradno razglašeni izidi plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem se je okoli 95 odstotkov udeleženih volilnih upravičencev izreklo za samostojno in neodvisno državo.

Sreda
26. december 2018
Ob 9:00
Ljubljana - Štepanja vas
Na sv. Štefana dan


Na god sv. Štefana vsako leto po sveti maši sledi pred cerkvijo blagoslov živine, predvsem konjev, rejcev iz okoliških vasi.

Kontakt: pbastic@gmail.com

Torek
1. januar 2019

Borovo gostüvanje

Borovo gostuvanje je običaj, ki ima za sabo že zelo dolgo zgodovino. Razvil se je po vasicah na Goričkem, prireditev (običaj) pa se pripravi le takrat, kadar se v preteklem letu v vasi ni poročil noben par.

Pozvanje na Borovo gostüvanje 3. februarja 2008 v Vučji gomili.

Dan upora proti okupatorju

Petek, 27. april 2018


V spomin na ustanovitev OF Slovenci praznujemo 27. aprila, torej dan po ustanovitvi OF, državni praznik kot dan upora proti okupatorju. Deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobrih 14 dni po okupaciji, je bila v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani že 26. aprila 1941 ustanovljena Protiimperialistična fronta, za katero pa se je kasneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF).


OF je takoj po ustanovitvi začela zbirati in vključevati privržence, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa je Slovence pozvala k takojšnjemu odporu proti okupatorjem. OF se je med Slovenci hitro širila in je bila osnova za uspešni Narodno-osvobodilni boj (NOB).

Še v letu 1941 je OF oblikovala svoj temeljni program v obliki devetih temeljnih točk; program je ostal nespremenjen do konca vojne. V spomin na ustanovitev OF Slovenci praznujemo 27. aprila, torej dan po ustanovitvi OF, državni praznik kot dan upora proti okupatorju.

Ustanovnega sestanka OF so se udeležili Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler v imenu Komunistične partije Slovenije, Josip Rus v imenu sokolov, Tone Fajfar v imenu krščanskih socialistov ter Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar v imenu slovenskih kulturnih delavcev. Delovala je na vsem Slovenskem etničnem ozemlju, tudi na Koroškem, Primorskem, v Benečiji in Porabju.

Program OF je sprva obsegal sedem točk, v letu 1942 pa je dobil še dve točki. V izjavi (programu) OF je bilo zapisano, da se mora akcija proti okupatorju začeti takoj, ta pa naj bi pomenila izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev; zapisano je bilo še, da OF deluje za slogo in enotnost vseh petih narodov Jugoslavije, z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic pa naj bi OF preoblikovala slovenski narodni značaj oz. naj bi se z njo oblikoval 'nov lik aktivnega slovenstva'.

Skupine, delujoče v okviru OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih, v izjavi pa je bilo tudi zapisano, da bo po narodni osvoboditvi OF na slovenskem ozemlju prevzela oblast, uvedla pa naj bi ljudsko demokracijo. O tem, kakšna bo notranja ureditev Združene Slovenije, naj bi odločal slovenski narod sam, poleg tega pa je izvršni odbor OF pozval še vse zavedne Slovence, naj se priključijo k narodni vojski.

OF je takoj po ustanovitvi organizirala demonstracije, trošenje letakov, napisne akcije, sabotaže, od konca julija 1941 pa tudi partizanske čete na podeželju, v mestih udarne skupine, ki so se spopadale z okupatorji.

Vodilno vlogo v OF je kmalu prevzela komunistična partija, ki so si od začetka prisvojili idejno in operativno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, vanj pa so zaprli pot tudi vsem razrednim in političnim nasprotnikom; te so s komunističnim tonom označili za sovražnike naroda.

Najvišji organ OF je postal Vrhovni plenum OF, v katerem so imele zastopnike vse v OF vključene skupine, sestajal pa se je poredko. Operativno telo je bil Izvršni odbor OF, v katerem so imele predstavnike le štiri ustanovne skupine, izjemno vlogo pa je imel tudi Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), najvišji predstavniški organ slovenskega naroda, ki je imel podrejene odbore po vsem slovenskem ozemlju.

Osnovnim štirim skupinam v OF (KPS, sokoli, krščanski socialisti, kulturni delavci) se je kmalu pridružilo še 16 drugih političnih skupin in društev. V OF so se ljudje vključevali neposredno ali prek skupin. Nastala je razvejana organizacijska mreža, od terenskih prek rajonskih, okrožnih in pokrajinskih odborov do vrhovnega plenuma in izvršnega odbora. Delavci raznih strok so imeli svoje matične odbore OF, npr. zdravstveni delavci, poštarji, železničarji, pravniki, itd.

Komunisti so že junija 1941 ustanovili Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, dva meseca kasneje pa - brez vednosti svojih zaveznikov v OF - še Varnostno obveščevalno službo OF, namenjeno boju zoper okupatorje in njegovim sodelavcem med Slovenci.

OF je postajala vse bolj 'komunistična' - tako usmeritev so še bolj določali sklepi Vrhovnega plenuma OF iz septembra 1941, ki so še bolj zoževali osnovo narodnoosvobodilnega gibanja in demokratičnost; vse večje je bilo obračunavanje med političnimi nasprotniki. Februarja 1943 je prišlo na pritisk KPS do skupne izjave treh ustanovnih skupin OF (KPS, sokoli, krščanski socialisti) o enotnosti OF, bolje znane kot dolomitska izjava. Z njo je bila formalno priznana vodilna vloga KPS, ostali skupini pa sta se morali odpovedati posebni organiziranosti, svojemu aktivističnemu kadru in nameri, da bi kdaj ustanovili svoji stranki. V izjavi je bilo tudi poudarjeno, da se bo prihodnji slovenski politični razvoj zgledoval po sovjetskem.

Po kapitulaciji Italije leta 1943 je po volitvah v zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju v začetku oktobra 1943 izvoljen 120-članski vrhovni plenum OF z 10-članskim izvršnim odborom, temelj slovenske državnosti pa je OF postavila februarja 1944 v Črnomlju z izvolitvijo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), ki je imel poverjeništva, komisije in institute. Ta je 5. 5. 1945 izdal tudi zakon o narodni vladi in jo imenoval v Ajdovščini. Povojna naslednica OF je bila Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL); vanjo se je preimenovala leta 1953. (STA)

Vir: Mladina



Spletna stran:

nazaj