Dodaj dogodek

V vašem kraju ali okolici bo prireditev ali dogodek, o katerem želite obvestiti obiskovalce spletnih strani Slovenskih narodnih pesmi ?

Vpišite dogodek v koledar dogodkov.

Pošljite nam podatke in objavili ga bomo v koledarju dogodkov, prireditev in običajev.

Koledar dogodkov
Četrtek
8. februar 2018

Prešernov dan

Slovenski kulturni praznik 

Prišli bi že bili Slovencam zlati časi, ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.

Torek
13. februar 2018

Pust

Pustni običaji izvirajo iz starega poganskega praznika. V starem Rimu so tako v februarju, mesecu očiščevanja, po ulicah "norele" množice grozljivih mask, ki so predstavljale obiske umrlih prednikov. Kasneje se je običaj pomešal s keltskimi in ilirskimi šegami, maske pa so že predstavljale vesel značaj in izganjale zimo. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja.

Sreda
14. februar 2018

Valentinovo

Trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni nikoli preveč.

Sreda
14. februar 2018

Pepelnična sreda

S pepelnico se začenja postni čas - pepelnična sreda je prvi postni dan.
Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja - posipanja s pepelom.

Sreda
21. februar 2018

Svetovni dan materinščine

Svetovni dan materinega jezika je 17. novembra 1999 razglasil UNESCO.

Četrtek
8. marec 2018

Dan žena

Poznamo Mednarodni dan žena? Za osvežitev spomina malce zgodovine (ki se od vira do vira razlikuje, zlasti se različni viri razlikujejo v datumih).

Ponedeljek
12. marec 2018

Gregorjevo

Bolj kot gregorjevo sicer poznamo valentinovo, ki danes velja za praznik zaljubljencev. Tudi gregorjevo je povezano z zaljubljenci, saj pravijo, da se na ta dan ptički ženijo, in ta dan je 12. marec.

Gregorjevo

Ponedeljek, 12. marec 2018


Bolj kot gregorjevo sicer poznamo valentinovo, ki danes velja za praznik zaljubljencev. Tudi gregorjevo je povezano z zaljubljenci, saj pravijo, da se na ta dan ptički ženijo, in ta dan je 12. marec.


Ko je veljal še stari julijanski koledar je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski. S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujemo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.

Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo (22. 1.), zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ofcet”, ptički pa se ženijo tudi na valentinovo (14.2.). Na slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.

Sv. Gregorij je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.

ŠEGE OB GREGORJEVEM

Kar nekaj zanimivih šeg izvira iz obrtniškega in delavskega sveta. Kroparski kovači so nekoč na ta dan pustili delo v vigenjcih in odšli na “tičjo vohcet”. Daljši dan je pripomogel, da obrtnikom ni bilo več treba delati pri luči.

V Tržiču so čevljarji in drugi obrtniki zanesli “luč v vodo”. Zažgali so kres, v njem metle in jih vrteli v krogih in osmicah. Konce gorečih metel so zmetali v vodo. Drugi so naredili papirnate ladjice in postavili vanje po več kratkih sveč, jih prižgali in ladjice spustili po vodi. Ko so sveče dogorele, se je ladjice vžgala in potopila. Še drugi so v stare peharje naložili oblance, oblite s smolo, in jih spuščali po vodi, češ naj voda odnese zoprno delo pri slabi razsvetljavi. Na deščice so prilepljali tudi iz lepenke narejene hišice in cerkvice z izrezanimi okenci. Podoben običaj so poznali še marsikje na Gorenjskem, npr. v Železnikih, Kropi in Kamni Gorici. Gregorjevo v teh mestih sedaj poteka že tradicionalno vsako leto v bolj ali manj spremenjeni obliki, pri tem pa sodelujejo tudi šolarji, ki izdelajo “gregorčke”, da jih potem spustijo po vodi, najlepšega med njimi pa tudi nagradijo. “Luč so v vodo vrgli” poleg otrok tudi delavci iz vigenjcev in fužin. Sčasoma so plavajoče deščice okrasili s “šmarnim križem”, na vogale pa postavili stebričke. Od enega do drugega so napeli verige pisanega svilenega papirja, na vsak stebriček in na križ pa pritrdili svečko. Zdaj voda ni smela odnesti ne hiške ne cerkvice, zato so “ladjice” otroci navezali na dolge vrvice.

Šega je bila znana še od Cerkelj preko Šentvida do Domžal. V Voklem so “kurili gregorčka” odrasli. Zažgali so namreč butaro, če pa je bil še led, so postavili s smolo oblito butaro nanj, dokler tam ni pogorel.

Na gregorjevo hodijo v prekmurskih Genterovcih fantje zadnjih razredov od hiše do hiše, pokriti s klobuki, okrašenimi z raznobarvnimi trakovi, in pojejo pesmi v spomin sv. Gregorju, ki je bil zavetnik šol. Eden nosi v rokah košaro, drugi pa leseno sabljo, na katero je nataknjen košček slanine. Domači jih potem obdarijo. Tako so včasih na ta dan vabili otroke prvič v šolo. Po ogrskem zgledu sta nekoč na ta dan v Prekmurju hodila okoli gregorjevega oh hiše do hiše dva boljša učenca “po gregoraciji”, pela kolednico in prosila za darove.
Vir: Gimnazija Kranj



Spletna stran:

nazaj