Dodaj dogodek

V vašem kraju ali okolici bo prireditev ali dogodek, o katerem želite obvestiti obiskovalce spletnih strani Slovenskih narodnih pesmi ?

Vpišite dogodek v koledar dogodkov.

Pošljite nam podatke in objavili ga bomo v koledarju dogodkov, prireditev in običajev.

Koledar dogodkov
Četrtek
8. februar 2018

Prešernov dan

Slovenski kulturni praznik 

Prišli bi že bili Slovencam zlati časi, ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.

Torek
13. februar 2018

Pust

Pustni običaji izvirajo iz starega poganskega praznika. V starem Rimu so tako v februarju, mesecu očiščevanja, po ulicah "norele" množice grozljivih mask, ki so predstavljale obiske umrlih prednikov. Kasneje se je običaj pomešal s keltskimi in ilirskimi šegami, maske pa so že predstavljale vesel značaj in izganjale zimo. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja.

Sreda
14. februar 2018

Valentinovo

Trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni nikoli preveč.

Sreda
14. februar 2018

Pepelnična sreda

S pepelnico se začenja postni čas - pepelnična sreda je prvi postni dan.
Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja - posipanja s pepelom.

Sreda
21. februar 2018

Svetovni dan materinščine

Svetovni dan materinega jezika je 17. novembra 1999 razglasil UNESCO.

Četrtek
8. marec 2018

Dan žena

Poznamo Mednarodni dan žena? Za osvežitev spomina malce zgodovine (ki se od vira do vira razlikuje, zlasti se različni viri razlikujejo v datumih).

Ponedeljek
12. marec 2018

Gregorjevo

Bolj kot gregorjevo sicer poznamo valentinovo, ki danes velja za praznik zaljubljencev. Tudi gregorjevo je povezano z zaljubljenci, saj pravijo, da se na ta dan ptički ženijo, in ta dan je 12. marec.

Pust

Torek, 13. februar 2018


Pustni običaji izvirajo iz starega poganskega praznika. V starem Rimu so tako v februarju, mesecu očiščevanja, po ulicah "norele" množice grozljivih mask, ki so predstavljale obiske umrlih prednikov. Kasneje se je običaj pomešal s keltskimi in ilirskimi šegami, maske pa so že predstavljale vesel značaj in izganjale zimo. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja.


KURENTOVANJE

Kurentovanje je največja pustno - karnevalska prireditev javnega pomena v Sloveniji s 47-letno tradicijo organiziranih prireditev, katere namen je ohranjanje in razvoj izjemne premično kulturne dediščine in etnografskega izročila Ptujskega območja in Slovenije.

Kurentovanje - čas, ki prinese magično veselje in razigranost ter pridih mističnosti - je ena najpomembnejših tradicionalnih prireditev v Sloveniji in srednji Evropi. Izhaja iz stoletne tradicije praznovanja pusta na Dravskem in Ptujskem polju. V pustnem času privrejo na dan pustni običaji, šege in navade, ki dajejo duška naši, med letom skriti, radoživosti in veselju.

V Sloveniji najdemo zelo raznoliko in pisano druščino pustnih običajev in prek sto vrst različnih mask, vendar po našem mnenju niso nikjer tako privlačni in poznani, kot na ptujskem Kurentovanju. Kurenta - Koranta pozna ne le Slovenija, temveč tudi svet.

Tradicionalno ptujsko Kurentovanje je prireditev, ki se začne v soboto, dober teden pred pustnim torkom, s srečanjem tipičnih slovenskih pustnih likov in mask.
Kurent ali korant - osrednji pustni lik
Kurent ali korant je osrednja tradicionalna pustna maska našega prostora, po katerem je poimenovan ptujski karneval, in hkrati najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz.

Kurenti ali koranti, kakršne poznamo danes, prihaja iz ljudskega izročila. Nekoč so si smeli kurentovo opravo nadeti samo neporočeni fantje, danes pa so kurenti - Koranti tudi možje, otroci in ženske.

Poznamo dve vrsti kurentov - korantov: pernatega markovskega in rogatega haloškega. Kurent - korant je oblečen v ovčji kožuh, okrog pasu ima verigo z zvonci, na nogah gamaše, obut je v težke čevlje, na glavi ima kapo oz. masko, k njegovi opravi pa sodi še ježevka, ki jo drži v levi roki.

Ljudje kurentom - korantom pripisujejo nadnaravno moč, saj naj bi s svojo demonsko podobo, skakanjem , zvonjenjem z zvonci in obredjem preganjali zimo in klicali v deželo pomlad.

Povzeto s spletnih strani www.kurentovanje.net.



Spletna stran:

nazaj