Dodaj dogodek

V vašem kraju ali okolici bo prireditev ali dogodek, o katerem želite obvestiti obiskovalce spletnih strani Slovenskih narodnih pesmi ?

Vpišite dogodek v koledar dogodkov.

Pošljite nam podatke in objavili ga bomo v koledarju dogodkov, prireditev in običajev.

Koledar dogodkov
Sreda
15. avgust 2018

Marijino vnebovzetje

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je najstarejši Marijin praznik. Na Vzhodu ga zasledimo že v 5. stoletju, na Zahodu pa 150 let pozneje. Ta dan se najprej spominjamo Marijine blažene smrti.

Sreda
15. avgust 2018
Šprinc, Razkrižje
Pozdrav jeseni v Šprincu

Turistično narodopisno društvo Razkrižje, skupaj z Občino in Župnijo Razkrižje, vaščani Šprinca in Koprive ter Občino in Turistično skupnostjo Štrigova,  vas prijazno vabimo na 21. TRADICIONALNO PRIREDITEV POZDRAV JESENI OB PRAZNIKU MARIJINEGA VNEBOVZETJA

Petek
17. avgust 2018

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Prekmurje se precej razlikuje od drugih slovenskih pokrajin. Ravninsko pokrajino poseljujejo različne etnične in verske skupine. Tu živijo protestanti luteranske in kalvinske veroizpovedi, katoličani, veliko je bilo tudi judov. Danes meri Prekmurje 947 kvadratnih kilometrov, razdeljeno pa je na Goričko, Dolinsko in Ravensko ter na zahodni del Lendavskih goric.

Sobota
15. september 2018

Vrnitev Primorske k matični domovini

Mirovna pogodba z Italijo je pogodba, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalcem v drugi svetovni vojni, zavezniškimi silami, s katero so formalno prenehale sovražnosti.

Sreda
31. oktober 2018

Dan reformacije

V Sloveniji je ta dan državni praznik od leta 1992. Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, poleg tega pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.

Četrtek
1. november 2018

Dan spomina na mrtve

Dan spomina na mrtve je v slovenski ljudski kulturi znan kot vsi sveti, ponekod tudi kot vahti. Prazniku so pripisovali velik pomen, kar dokazuje tudi post na predvečer praznika. Povezan pa je tudi z nekaterimi šegami, med drugim s pobiranjem obrednega kruha po hišah.

Nedelja
11. november 2018

Martinovanje

11. novembra goduje sv. Martin. To je v Sloveniji star ljudski praznik, ki naznanja konec dela na poljih in krst mladega vina, martinovo.

Petek
23. november 2018

Dan Rudolfa Maistra

Dan Rudolfa Maistra obeležujemo v spomin na 23. november 1918, ko je Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. S tem so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino.

Četrtek
6. december 2018

Miklavževo

Miklavž je nekakšna prvotna podoba zimskega obdarovalca: ima škofovsko kapo in palico, belo brado in bele rokavice, meniški plašč, koš z darili in zlatimi, rdečimi ali srebrnimi šibami ter seveda spremstvo.

Ponedeljek
10. december 2018

Svetovni dan človekovih pravic

Na ta dan leta 1948 je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic.

Torek
25. december 2018

Božič

Obdobje okrog božiča in novega leta je čaroben čas, poln dobrih želja in daril. Vendar ga ne praznujejo povsod po svetu enako. V različnih državah pripravljajo zelo raznovrstna praznovanja božiča.

Sreda
26. december 2018

Dan samostojnosti

26. decembra 1990 so bili uradno razglašeni izidi plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem se je okoli 95 odstotkov udeleženih volilnih upravičencev izreklo za samostojno in neodvisno državo.

Sreda
26. december 2018
Ob 9:00
Ljubljana - Štepanja vas
Na sv. Štefana dan


Na god sv. Štefana vsako leto po sveti maši sledi pred cerkvijo blagoslov živine, predvsem konjev, rejcev iz okoliških vasi.

Kontakt: pbastic@gmail.com

Torek
1. januar 2019

Borovo gostüvanje

Borovo gostuvanje je običaj, ki ima za sabo že zelo dolgo zgodovino. Razvil se je po vasicah na Goričkem, prireditev (običaj) pa se pripravi le takrat, kadar se v preteklem letu v vasi ni poročil noben par.

Pozvanje na Borovo gostüvanje 3. februarja 2008 v Vučji gomili.

Božič

Torek, 25. december 2018


Obdobje okrog božiča in novega leta je čaroben čas, poln dobrih želja in daril. Vendar ga ne praznujejo povsod po svetu enako. V različnih državah pripravljajo zelo raznovrstna praznovanja božiča.


Belgija

Na božični večer pripravijo slavnostno večerjo, ki se začne z aperitivom in prigrizki, nadaljuje pa z začetnimi jedmi, kot so na primer morski sadeži. Glavna jed je nadevan puran, sladica pa "božični les", to je torta, narejena predvsem iz smetane. Božička v Belgiji kličejo Sveti Nikolas, otrokom pa prinaša darila že 6. decembra. Manjša družinska darila si izmenjajo tudi na božično noč in jih postavijo pod novoletno jelko ali v nogavice blizu kamina. Za božični zajtrk jedo sladki kruh, ki ga oblikujejo v obliki Jezuščka.

Brazilija

Božička kličejo Papai Noel. Mnogi božični običaji so v Braziliji podobni tistim v ZDA ali Veliki Britaniji. Za tiste, ki imajo dovolj denarja, je svečani božični obrok sestavljen iz piščanca, purana, šunke, riža, solate, svinjine, svežega in suhega sadja in piva. Revnejši ljudje si pripravijo piščanca in riž.

Finska

Finci verjamejo, da Božiček živi v severnem delu Finske, imenovanem Korvatunturi. Ljudje z vsega sveta pišejo pisma Božičku na Finsko. Imajo celo velik tematski park, imenovan "božična dežela".

Ljudje na Finskem pred božičem očistijo svoje hiše in se pripravljajo na tri svete dneve: božični večer, božični dan in dan obdarovanja. Božični večer je nekaj posebnega, saj ljudje zjutraj jedo ovseno kašo in pijejo slivov sok. Nato okrasijo božično drevo in opoldne po radiu in televiziji poslušajo govor "božični mir", o katerem govori župan. Zvečer jedo božično večerjo, ki vsebuje makarone, korenček in krompir, ki ga postrežejo skupaj s šunko ali puranom. Družine obiščejo tudi grobove in prižgejo sveče v spomin umrlim.

Francija

V Franciji božiču rečejo Noel. Postavijo božično drevo, ki ga velikokrat okrasijo na tradicionalen način, z rdečimi trakovi in belimi voščenimi svečkami. Okrasijo tudi drevesa na prostem, kjer živopisane lučke gorijo vso noč. Božična večerja je družinsko srečanje z dobrim mesom in odličnim vinom.

Nemčija

Nemci ob božiču okrasijo svoje hiše z lesenimi okvirji, v katere namestijo električne svečke in jih obesijo na okna. Izdelajo tudi barvne slike iz papirja in plastike, ki se bleščijo z oken. Velikokrat naredijo tudi adventne venčke in lesene jaslice. Božiček prinese darila na božični večer - 24. decembra, vendar že popoldne, potem ko se družina vrne iz cerkve. Eden od članov družine pozvoni z zvončkom in vsi se zberejo v sobi, kjer najdejo pod drevesom darila. Na božični dan skuhajo krapa ali gosko.

Latvija

Latvijci verjamejo, da Božiček prinaša darila dvanajst dni, ki se začnejo z božičnim večerom. Darila so pod božičnim drevesom in čudovito je, da jih lahko otroci tam iščejo kar 12 dni. Kosilo na božični dan je iz graha, svinjine, zelja in klobas.

Portugalska

Božiček nosi darila na božični večer in jih pusti pod božično jelko ali v čevljih pri kaminu. Ob polnoči na božični večer si privoščijo slano suho ribo in kuhan krompir.

Rusija

V času Sovjetske zveze Rusi niso praznovali božiča. Dedek Mraz je otrokom prinašal darila na novoletni večer. S padcem komunizma so lahko spet začeli praznovati božič - 25. decembra ali 7. januarja, kar je bolj pogosto. Ta datum je tak zato, ker ruska ortodoksna cerkev upošteva star julijanski koledar. Božični obrok vsebuje pite, piškote in mesne cmoke.

Švedska

Najpomembnejši je božični večer. Takrat jedo šunko iz svinjine, slanike in grah. Na božični dan gredo v cerkev, kjer se srečajo s prijatelji in znanci.

ZDA

V Združenih državah je toliko različnih kultur, da ljudje praznujejo božič na najrazličnejše načine. Velikokrat si privoščijo purana s prilogo, klobase, zelje in juho.

Manca Mirnik
novinarka
www.siol.net



Spletna stran:

nazaj