Dodaj dogodek

V vašem kraju ali okolici bo prireditev ali dogodek, o katerem želite obvestiti obiskovalce spletnih strani Slovenskih narodnih pesmi ?

Vpišite dogodek v koledar dogodkov.

Pošljite nam podatke in objavili ga bomo v koledarju dogodkov, prireditev in običajev.

Koledar dogodkov
Petek
17. avgust 2018

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Prekmurje se precej razlikuje od drugih slovenskih pokrajin. Ravninsko pokrajino poseljujejo različne etnične in verske skupine. Tu živijo protestanti luteranske in kalvinske veroizpovedi, katoličani, veliko je bilo tudi judov. Danes meri Prekmurje 947 kvadratnih kilometrov, razdeljeno pa je na Goričko, Dolinsko in Ravensko ter na zahodni del Lendavskih goric.

Sobota
15. september 2018

Vrnitev Primorske k matični domovini

Mirovna pogodba z Italijo je pogodba, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalcem v drugi svetovni vojni, zavezniškimi silami, s katero so formalno prenehale sovražnosti.

Sreda
31. oktober 2018

Dan reformacije

V Sloveniji je ta dan državni praznik od leta 1992. Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, poleg tega pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.

Četrtek
1. november 2018

Dan spomina na mrtve

Dan spomina na mrtve je v slovenski ljudski kulturi znan kot vsi sveti, ponekod tudi kot vahti. Prazniku so pripisovali velik pomen, kar dokazuje tudi post na predvečer praznika. Povezan pa je tudi z nekaterimi šegami, med drugim s pobiranjem obrednega kruha po hišah.

Nedelja
11. november 2018

Martinovanje

11. novembra goduje sv. Martin. To je v Sloveniji star ljudski praznik, ki naznanja konec dela na poljih in krst mladega vina, martinovo.

Petek
23. november 2018

Dan Rudolfa Maistra

Dan Rudolfa Maistra obeležujemo v spomin na 23. november 1918, ko je Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. S tem so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino.

Četrtek
6. december 2018

Miklavževo

Miklavž je nekakšna prvotna podoba zimskega obdarovalca: ima škofovsko kapo in palico, belo brado in bele rokavice, meniški plašč, koš z darili in zlatimi, rdečimi ali srebrnimi šibami ter seveda spremstvo.

Ponedeljek
10. december 2018

Svetovni dan človekovih pravic

Na ta dan leta 1948 je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic.

Torek
25. december 2018

Božič

Obdobje okrog božiča in novega leta je čaroben čas, poln dobrih želja in daril. Vendar ga ne praznujejo povsod po svetu enako. V različnih državah pripravljajo zelo raznovrstna praznovanja božiča.

Sreda
26. december 2018

Dan samostojnosti

26. decembra 1990 so bili uradno razglašeni izidi plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem se je okoli 95 odstotkov udeleženih volilnih upravičencev izreklo za samostojno in neodvisno državo.

Sreda
26. december 2018
Ob 9:00
Ljubljana - Štepanja vas
Na sv. Štefana dan


Na god sv. Štefana vsako leto po sveti maši sledi pred cerkvijo blagoslov živine, predvsem konjev, rejcev iz okoliških vasi.

Kontakt: pbastic@gmail.com

Torek
1. januar 2019

Borovo gostüvanje

Borovo gostuvanje je običaj, ki ima za sabo že zelo dolgo zgodovino. Razvil se je po vasicah na Goričkem, prireditev (običaj) pa se pripravi le takrat, kadar se v preteklem letu v vasi ni poročil noben par.

Pozvanje na Borovo gostüvanje 3. februarja 2008 v Vučji gomili.

Dan reformacije

Sreda, 31. oktober 2018


V Sloveniji je ta dan državni praznik od leta 1992. Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, poleg tega pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.


Profesor za biblijsko teologijo Martin Luter je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako pokazal na krizo v Cerkvi. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Cerkve pa tudi do nastanka novih cerkva. Nastale so luteranska oz. evangeličanska, Zwinglijeva in Kalvinova reformirana cerkev ter anglikanska cerkev. Močan odmev so imeli Lutrovi nauki tudi v slovenskih deželah.

Reformacija kot versko in družbeno gibanje za reformiranje katoliške cerkve pa tudi protestantizem kot krščanska vera, ki priznava Biblijo za edino versko avtoriteto, sta veliko prispevala h kulturnemu, posvetnemu, socialnemu, gospodarskemu, narodnostnemu in političnemu razvoju v Evropi.

Evangelij kot vodilo Cerkve in vodilo za razodetje
Vsem protestantskim cerkvam je skupen evangelij kot vodilo Cerkve in vodilo za razodetje. V nasprotju s katoliškim naukom o sakralnem posredovanju odrešenja protestantizem poudarja osebni način verovanja, tako da je lahko vsak duhovnik. Protestantizem je utemeljil svobodo vesti, ki je vezana le na božjo besedo, vera pa je prenesena v človekovo notranjost.

Reformacijsko prepričanje in verovanje, da je edina pot posameznikova osebna, notranja vera, brez posrednikov med človekom in bogom, je močno povzdignilo pomen človeka in njegove osebnosti in s tem tudi njegovih pravic in odgovornosti do vseh institucij, od cerkve do države. Protestantsko pojmovanje posameznikove svobode vesti in enakosti ljudi v osnovnih verskih pravicah je pognalo korenine za vrednoto strpnosti. Zato je dan reformacije po splošnem prepričanju predvsem praznik tolerance.

Protestantske vere ni bilo mogoče širiti, če se ljudje niso prej naučili tudi brati
Z idejo, da je potrebno pri bogoslužju uporabljati materni jezik, se je marsikje pojavila ideja o organizaciji šolstva: protestantske vere ni bilo mogoče širiti, če se ljudje niso prej naučili tudi brati. Prav protestantska etika naj bi prinesla velike spremembe v gospodarski in socialni razvoj Evrope: prek sestavin omenjene etike, kot je predanost poklicnemu delu, pridnost in delavnost, se je oblikoval nov proizvodni način, ki je upošteval dosežke znanosti, spremenjene materialne zmožnosti in nove vrednote.

Nove ideje so kmalu prišle tudi v slovenski prostor, osrednja osebnost slovenskega protestantizma pa je postal Primož Trubar (1508-1586), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo nasploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora.

Dalmatinov prevod Biblije
Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju mnogih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih. Pomen slovenskih protestantov za slovensko književnost povečuje tudi dejstvo, da od protestantskih del vse do leta 1675 ni izšla nobena knjiga v slovenskem jeziku.

V slovenskih deželah se je okrog leta 1580 večina kranjskih, štajerskih in koroških plemičev ter meščanov prištevalo med luterane, kmetje pa so ostajali zvesti katoliški veri. Na tak način so želeli nasprotovati fevdalni gospodi, pri odganjanju od protestantizma pa je bila uspešna tudi prenovljena Cerkev, ki je s sežiganjem knjig, inkvizicijo in pregoni med kmeti pridobila močno verne ljudi.

Vir: E-delo



Spletna stran:

nazaj