Dodaj dogodek

V vašem kraju ali okolici bo prireditev ali dogodek, o katerem želite obvestiti obiskovalce spletnih strani Slovenskih narodnih pesmi ?

Vpišite dogodek v koledar dogodkov.

Pošljite nam podatke in objavili ga bomo v koledarju dogodkov, prireditev in običajev.

Koledar dogodkov
Sreda
21. februar 2018

Svetovni dan materinščine

Svetovni dan materinega jezika je 17. novembra 1999 razglasil UNESCO.

Četrtek
8. marec 2018

Dan žena

Poznamo Mednarodni dan žena? Za osvežitev spomina malce zgodovine (ki se od vira do vira razlikuje, zlasti se različni viri razlikujejo v datumih).

Ponedeljek
12. marec 2018

Gregorjevo

Bolj kot gregorjevo sicer poznamo valentinovo, ki danes velja za praznik zaljubljencev. Tudi gregorjevo je povezano z zaljubljenci, saj pravijo, da se na ta dan ptički ženijo, in ta dan je 12. marec.

Dan reformacije

Torek, 31. oktober 2017


V Sloveniji je ta dan državni praznik od leta 1992. Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, poleg tega pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.


Profesor za biblijsko teologijo Martin Luter je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako pokazal na krizo v Cerkvi. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Cerkve pa tudi do nastanka novih cerkva. Nastale so luteranska oz. evangeličanska, Zwinglijeva in Kalvinova reformirana cerkev ter anglikanska cerkev. Močan odmev so imeli Lutrovi nauki tudi v slovenskih deželah.

Reformacija kot versko in družbeno gibanje za reformiranje katoliške cerkve pa tudi protestantizem kot krščanska vera, ki priznava Biblijo za edino versko avtoriteto, sta veliko prispevala h kulturnemu, posvetnemu, socialnemu, gospodarskemu, narodnostnemu in političnemu razvoju v Evropi.

Evangelij kot vodilo Cerkve in vodilo za razodetje
Vsem protestantskim cerkvam je skupen evangelij kot vodilo Cerkve in vodilo za razodetje. V nasprotju s katoliškim naukom o sakralnem posredovanju odrešenja protestantizem poudarja osebni način verovanja, tako da je lahko vsak duhovnik. Protestantizem je utemeljil svobodo vesti, ki je vezana le na božjo besedo, vera pa je prenesena v človekovo notranjost.

Reformacijsko prepričanje in verovanje, da je edina pot posameznikova osebna, notranja vera, brez posrednikov med človekom in bogom, je močno povzdignilo pomen človeka in njegove osebnosti in s tem tudi njegovih pravic in odgovornosti do vseh institucij, od cerkve do države. Protestantsko pojmovanje posameznikove svobode vesti in enakosti ljudi v osnovnih verskih pravicah je pognalo korenine za vrednoto strpnosti. Zato je dan reformacije po splošnem prepričanju predvsem praznik tolerance.

Protestantske vere ni bilo mogoče širiti, če se ljudje niso prej naučili tudi brati
Z idejo, da je potrebno pri bogoslužju uporabljati materni jezik, se je marsikje pojavila ideja o organizaciji šolstva: protestantske vere ni bilo mogoče širiti, če se ljudje niso prej naučili tudi brati. Prav protestantska etika naj bi prinesla velike spremembe v gospodarski in socialni razvoj Evrope: prek sestavin omenjene etike, kot je predanost poklicnemu delu, pridnost in delavnost, se je oblikoval nov proizvodni način, ki je upošteval dosežke znanosti, spremenjene materialne zmožnosti in nove vrednote.

Nove ideje so kmalu prišle tudi v slovenski prostor, osrednja osebnost slovenskega protestantizma pa je postal Primož Trubar (1508-1586), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo nasploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora.

Dalmatinov prevod Biblije
Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju mnogih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih. Pomen slovenskih protestantov za slovensko književnost povečuje tudi dejstvo, da od protestantskih del vse do leta 1675 ni izšla nobena knjiga v slovenskem jeziku.

V slovenskih deželah se je okrog leta 1580 večina kranjskih, štajerskih in koroških plemičev ter meščanov prištevalo med luterane, kmetje pa so ostajali zvesti katoliški veri. Na tak način so želeli nasprotovati fevdalni gospodi, pri odganjanju od protestantizma pa je bila uspešna tudi prenovljena Cerkev, ki je s sežiganjem knjig, inkvizicijo in pregoni med kmeti pridobila močno verne ljudi.

Vir: E-delo



Spletna stran:

nazaj