Dodaj dogodek

V vašem kraju ali okolici bo prireditev ali dogodek, o katerem želite obvestiti obiskovalce spletnih strani Slovenskih narodnih pesmi ?

Vpišite dogodek v koledar dogodkov.

Pošljite nam podatke in objavili ga bomo v koledarju dogodkov, prireditev in običajev.

Koledar dogodkov
Sreda
31. oktober 2018

Dan reformacije

V Sloveniji je ta dan državni praznik od leta 1992. Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, poleg tega pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.

Četrtek
1. november 2018

Dan spomina na mrtve

Dan spomina na mrtve je v slovenski ljudski kulturi znan kot vsi sveti, ponekod tudi kot vahti. Prazniku so pripisovali velik pomen, kar dokazuje tudi post na predvečer praznika. Povezan pa je tudi z nekaterimi šegami, med drugim s pobiranjem obrednega kruha po hišah.

Nedelja
11. november 2018

Martinovanje

11. novembra goduje sv. Martin. To je v Sloveniji star ljudski praznik, ki naznanja konec dela na poljih in krst mladega vina, martinovo.

Petek
23. november 2018

Dan Rudolfa Maistra

Dan Rudolfa Maistra obeležujemo v spomin na 23. november 1918, ko je Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. S tem so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino.

Četrtek
6. december 2018

Miklavževo

Miklavž je nekakšna prvotna podoba zimskega obdarovalca: ima škofovsko kapo in palico, belo brado in bele rokavice, meniški plašč, koš z darili in zlatimi, rdečimi ali srebrnimi šibami ter seveda spremstvo.

Ponedeljek
10. december 2018

Svetovni dan človekovih pravic

Na ta dan leta 1948 je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic.

Torek
25. december 2018

Božič

Obdobje okrog božiča in novega leta je čaroben čas, poln dobrih želja in daril. Vendar ga ne praznujejo povsod po svetu enako. V različnih državah pripravljajo zelo raznovrstna praznovanja božiča.

Sreda
26. december 2018

Dan samostojnosti

26. decembra 1990 so bili uradno razglašeni izidi plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem se je okoli 95 odstotkov udeleženih volilnih upravičencev izreklo za samostojno in neodvisno državo.

Sreda
26. december 2018
Ob 9:00
Ljubljana - Štepanja vas
Na sv. Štefana dan


Na god sv. Štefana vsako leto po sveti maši sledi pred cerkvijo blagoslov živine, predvsem konjev, rejcev iz okoliških vasi.

Kontakt: pbastic@gmail.com

Torek
1. januar 2019

Borovo gostüvanje

Borovo gostuvanje je običaj, ki ima za sabo že zelo dolgo zgodovino. Razvil se je po vasicah na Goričkem, prireditev (običaj) pa se pripravi le takrat, kadar se v preteklem letu v vasi ni poročil noben par.

Pozvanje na Borovo gostüvanje 3. februarja 2008 v Vučji gomili.

Binkošti

Nedelja, 20. maj 2018


Binkoštni praznik (prihod svetega Duha) je drugi od treh romarskih praznikov stare zaveze. Binkoštna nedelja nastopi vedno petdeseti dan po veliki nedelji. Belo bogoslužno barvo zamenja na ta praznik živo rdeča. Ta pomeni svetega Duha, ki se je po poročilu iz Apostolskih del v obliki gorečih jezikov spustil na zbrane učence.


Značilno je , da ga imenujemo tudi “praznik tednov”. Povezan je tudi z zaobljubo na gori Sinaj. Praznik pri ortodoksnih Judih traja dva dni, pri reformistih in izraelskih Judih pa en dan. Ti so vanj vpeljali tudi birmo za deklice in dečke kot dopolnilo Bar Mitzvahu.

Izvor
Binkoštni praznik je povezan z zaobljubo na gori Sinaj. Šele v času judovstva so dogodki na Sinaju postali prevladujoča vsebina praznika. Binkoštno dogodek v novi zavezi – izlivanje Duha in ustanovitev božjega ljudstva – moramo razumeti na osnovi judovskega praznika. Po binkoštih je obdobje obrednega žalovanja in postenja v spomin na porušenje templja meseca tamuza (junij-julij)

Kristjani so praznovali binkošti vsaj v prvi polovici 3. stoletja. Omenja jih Tertulijan, cerkveni zbor v Eliberdi pa je določil, da je treba binkošti obhajati petdeseti in ne šestdeseti na po veliki noči. Sprva je trajal praznik osem dni. Šele cerkveni zbor v Konstanci je leta 1094 določil, naj se posvečuje le nedelja, ponedeljek in torek.

Krščanske binkošti so povezane z binkoštnim čudežem- Po Lukovem poročilu (Apd 2,2-13) se je sveti Duh v viharju in ognju podobnem pojavu razodel zbranim učencem. Govorili so v različnih jezikih. Vsak tujec naj bi jih slišal govoriti v svojem jeziku (narečju). Kasneje je carigrajski koncil leta 536 priznal goloba kot podobo svetega Duha. Tisoč let zatem najdemo poročila, kako so že od nekdaj starim in mladim prikazovali njegov prihod. Na binkoštni praznik so izpod stropa cerkva spuščali goloba, goreča povesma preje in vodo.

Običaji
Za binkoštni praznik so pri nas okrasili hiše z zelenjem ali cvetjem, ponekod so dali na strehe šentjanževe rože, v Prekmurju so obesili na “risalsko soboto” na hlevska vrata šipkove veje, da nebi mogle coprnice do živine, kajti takrat so bili zelo vraževerni. Na zelene veje na oknih so dali na binkoštno nedeljo sv.Duha, posebno moč pa je imela in še vedno ima blagoslovljena vode, imenovana binkoštna krstnica. Okoli Metlike so govorili, da “oblake razganja”. Na binkoštno soboto ali ponedeljek so včasih zagoreli kresovi.

Fantje so okoli Ljutomera v soboto kurili do polnoči, potem pa so šli v vas in s svojim petjem zbudili pastirje. Posebno pozornost so na binkošti dan zbujala posebna pastirska tekmovanja, na primer kdo bo prvi prignal na pašo. V Zilji je bil znan “ sobotni binkoštni tek” k znamenjskem drevesu. Kdor je prvi pritekel na cilj so ga oklicali za “binkoštnega kralja”, zadnjemu pa so dali kakšno smešno ime.

V zvezi z binkoštmi je seveda veliko vraž, na primer o čarodejni moči binkoštne rose:

Treba je zgodaj vstati in skoz rešeto pogledati sonce: videti bo kako sonce pleše.

Na ta praznik pa je bila tudi priložnost za vedeževanje. Navadno je prišlo tudi kaj boljšega na mizo. Z bikoštmi pa je bila navadno povezana tudi birma.

Ti običaji so se danes po večini že opustili. Ostala je po večini le še birma, ki pa počasi že izgublja svoj pomen. Ponekod te običaje še vedno skušajo ohraniti.

Vir: Gimnazija Kranj



Spletna stran:

nazaj