Dodaj dogodek

V vašem kraju ali okolici bo prireditev ali dogodek, o katerem želite obvestiti obiskovalce spletnih strani Slovenskih narodnih pesmi ?

Vpišite dogodek v koledar dogodkov.

Pošljite nam podatke in objavili ga bomo v koledarju dogodkov, prireditev in običajev.

Koledar dogodkov

Trenutno ni objavljenih nobenih dogodkov.

Dan upora proti okupatorju

Petek, 27. april 2018


V spomin na ustanovitev OF Slovenci praznujemo 27. aprila, torej dan po ustanovitvi OF, državni praznik kot dan upora proti okupatorju. Deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobrih 14 dni po okupaciji, je bila v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani že 26. aprila 1941 ustanovljena Protiimperialistična fronta, za katero pa se je kasneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF).


OF je takoj po ustanovitvi začela zbirati in vključevati privržence, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa je Slovence pozvala k takojšnjemu odporu proti okupatorjem. OF se je med Slovenci hitro širila in je bila osnova za uspešni Narodno-osvobodilni boj (NOB).

Še v letu 1941 je OF oblikovala svoj temeljni program v obliki devetih temeljnih točk; program je ostal nespremenjen do konca vojne. V spomin na ustanovitev OF Slovenci praznujemo 27. aprila, torej dan po ustanovitvi OF, državni praznik kot dan upora proti okupatorju.

Ustanovnega sestanka OF so se udeležili Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler v imenu Komunistične partije Slovenije, Josip Rus v imenu sokolov, Tone Fajfar v imenu krščanskih socialistov ter Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar v imenu slovenskih kulturnih delavcev. Delovala je na vsem Slovenskem etničnem ozemlju, tudi na Koroškem, Primorskem, v Benečiji in Porabju.

Program OF je sprva obsegal sedem točk, v letu 1942 pa je dobil še dve točki. V izjavi (programu) OF je bilo zapisano, da se mora akcija proti okupatorju začeti takoj, ta pa naj bi pomenila izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev; zapisano je bilo še, da OF deluje za slogo in enotnost vseh petih narodov Jugoslavije, z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic pa naj bi OF preoblikovala slovenski narodni značaj oz. naj bi se z njo oblikoval 'nov lik aktivnega slovenstva'.

Skupine, delujoče v okviru OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih, v izjavi pa je bilo tudi zapisano, da bo po narodni osvoboditvi OF na slovenskem ozemlju prevzela oblast, uvedla pa naj bi ljudsko demokracijo. O tem, kakšna bo notranja ureditev Združene Slovenije, naj bi odločal slovenski narod sam, poleg tega pa je izvršni odbor OF pozval še vse zavedne Slovence, naj se priključijo k narodni vojski.

OF je takoj po ustanovitvi organizirala demonstracije, trošenje letakov, napisne akcije, sabotaže, od konca julija 1941 pa tudi partizanske čete na podeželju, v mestih udarne skupine, ki so se spopadale z okupatorji.

Vodilno vlogo v OF je kmalu prevzela komunistična partija, ki so si od začetka prisvojili idejno in operativno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, vanj pa so zaprli pot tudi vsem razrednim in političnim nasprotnikom; te so s komunističnim tonom označili za sovražnike naroda.

Najvišji organ OF je postal Vrhovni plenum OF, v katerem so imele zastopnike vse v OF vključene skupine, sestajal pa se je poredko. Operativno telo je bil Izvršni odbor OF, v katerem so imele predstavnike le štiri ustanovne skupine, izjemno vlogo pa je imel tudi Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), najvišji predstavniški organ slovenskega naroda, ki je imel podrejene odbore po vsem slovenskem ozemlju.

Osnovnim štirim skupinam v OF (KPS, sokoli, krščanski socialisti, kulturni delavci) se je kmalu pridružilo še 16 drugih političnih skupin in društev. V OF so se ljudje vključevali neposredno ali prek skupin. Nastala je razvejana organizacijska mreža, od terenskih prek rajonskih, okrožnih in pokrajinskih odborov do vrhovnega plenuma in izvršnega odbora. Delavci raznih strok so imeli svoje matične odbore OF, npr. zdravstveni delavci, poštarji, železničarji, pravniki, itd.

Komunisti so že junija 1941 ustanovili Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, dva meseca kasneje pa - brez vednosti svojih zaveznikov v OF - še Varnostno obveščevalno službo OF, namenjeno boju zoper okupatorje in njegovim sodelavcem med Slovenci.

OF je postajala vse bolj 'komunistična' - tako usmeritev so še bolj določali sklepi Vrhovnega plenuma OF iz septembra 1941, ki so še bolj zoževali osnovo narodnoosvobodilnega gibanja in demokratičnost; vse večje je bilo obračunavanje med političnimi nasprotniki. Februarja 1943 je prišlo na pritisk KPS do skupne izjave treh ustanovnih skupin OF (KPS, sokoli, krščanski socialisti) o enotnosti OF, bolje znane kot dolomitska izjava. Z njo je bila formalno priznana vodilna vloga KPS, ostali skupini pa sta se morali odpovedati posebni organiziranosti, svojemu aktivističnemu kadru in nameri, da bi kdaj ustanovili svoji stranki. V izjavi je bilo tudi poudarjeno, da se bo prihodnji slovenski politični razvoj zgledoval po sovjetskem.

Po kapitulaciji Italije leta 1943 je po volitvah v zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju v začetku oktobra 1943 izvoljen 120-članski vrhovni plenum OF z 10-članskim izvršnim odborom, temelj slovenske državnosti pa je OF postavila februarja 1944 v Črnomlju z izvolitvijo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), ki je imel poverjeništva, komisije in institute. Ta je 5. 5. 1945 izdal tudi zakon o narodni vladi in jo imenoval v Ajdovščini. Povojna naslednica OF je bila Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL); vanjo se je preimenovala leta 1953. (STA)

Vir: Mladina



Spletna stran:

nazaj