Dodaj dogodek

V vašem kraju ali okolici bo prireditev ali dogodek, o katerem želite obvestiti obiskovalce spletnih strani Slovenskih narodnih pesmi ?

Vpišite dogodek v koledar dogodkov.

Pošljite nam podatke in objavili ga bomo v koledarju dogodkov, prireditev in običajev.

Koledar dogodkov
Četrtek
8. februar 2018

Prešernov dan

Slovenski kulturni praznik 

Prišli bi že bili Slovencam zlati časi, ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.

Torek
13. februar 2018

Pust

Pustni običaji izvirajo iz starega poganskega praznika. V starem Rimu so tako v februarju, mesecu očiščevanja, po ulicah "norele" množice grozljivih mask, ki so predstavljale obiske umrlih prednikov. Kasneje se je običaj pomešal s keltskimi in ilirskimi šegami, maske pa so že predstavljale vesel značaj in izganjale zimo. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja.

Sreda
14. februar 2018

Valentinovo

Trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni nikoli preveč.

Sreda
14. februar 2018

Pepelnična sreda

S pepelnico se začenja postni čas - pepelnična sreda je prvi postni dan.
Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja - posipanja s pepelom.

Sreda
21. februar 2018

Svetovni dan materinščine

Svetovni dan materinega jezika je 17. novembra 1999 razglasil UNESCO.

Četrtek
8. marec 2018

Dan žena

Poznamo Mednarodni dan žena? Za osvežitev spomina malce zgodovine (ki se od vira do vira razlikuje, zlasti se različni viri razlikujejo v datumih).

Ponedeljek
12. marec 2018

Gregorjevo

Bolj kot gregorjevo sicer poznamo valentinovo, ki danes velja za praznik zaljubljencev. Tudi gregorjevo je povezano z zaljubljenci, saj pravijo, da se na ta dan ptički ženijo, in ta dan je 12. marec.

Prešernov dan

Četrtek, 8. februar 2018


Slovenski kulturni praznik 

Prišli bi že bili Slovencam zlati časi, ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.


Pesnik dr. France Prešeren (Vrba na Gorenjskem, 3. dec. 1800 - Kranj, 8. feb. 1849) je svojo prvo pesem (Dekletom) objavil, ko je bil star 27 let, približno čez dvajset let pa je izšla knjižica z naslovom Poezije (1847), ki vsebuje vse najboljše, kar je spesnil (razen Zdravljice). 

V svojih pesmih je izpovedoval Ijubezensko čustvo, izražal domovinsko zavest, obravnaval nekatera temeljna vprašanja o človekovem bivanju in pel o smislu pesnjenja (Glosa, Pevcu, Orglar). 

V slovensko pesništvo je vpeljal vrsto tujih oblik (sonet, stanco, tercino, gazelo idr.), svoje pesniško mojstrstvo je kronal s Sonetnim vencem in epom Krst pri Savici. Poleg Sonetnega venca je napisal še cikel Ljubeznjeni sonetje, Soneti nesreče, Gazele. Večji del svojih pesmi je objavil v pesniškem zborniku Kranjska čbelica, ki je izšel petkrat. S Prešernovo poezijo smo Slovenci dohiteli zamujeno na pesniškem področju in začeli enakopravno stopati na evropsko literarno prizorišče.

Prešeren je izhajal iz ugledne kmečke družine. Osnovno šolo je obiskoval v Ribnici in Ljubljani, tu je nadaljeval šolanje na gimnaziji in 1820 odšel na Dunaj študirat pravo. Po končanem študiju – postal je doktor prava - se je vrnil v Ljubljano, delal kot pripravnik pri odvetniku Baumgartnu, opravil sodnoodvetniški izpit in bil od l834 do1846 odvetniški pripravnik pri prijatelju Blažu Crobathu. 

Po mnogih prošnjah za samostojno advokaturo jo je končno le dobil v Kranju, kamor se je v jeseni 1846 preselil in odprl odvetniško pisarno. Hudo bolan je po dveh letih in pol umrl.

Gregor Kocjan: Slovenski književniki, slikovni album



Spletna stran:

nazaj