Dodaj dogodek

V vašem kraju ali okolici bo prireditev ali dogodek, o katerem želite obvestiti obiskovalce spletnih strani Slovenskih narodnih pesmi ?

Vpišite dogodek v koledar dogodkov.

Pošljite nam podatke in objavili ga bomo v koledarju dogodkov, prireditev in običajev.

Koledar dogodkov
Ponedeljek
25. junij 2018

Dan državnosti

Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. 27. junija so se začeli oboroženi spopadi med jugoslovanskimi enotami ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo.

Sreda
15. avgust 2018

Marijino vnebovzetje

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je najstarejši Marijin praznik. Na Vzhodu ga zasledimo že v 5. stoletju, na Zahodu pa 150 let pozneje. Ta dan se najprej spominjamo Marijine blažene smrti.

Sreda
15. avgust 2018
Šprinc, Razkrižje
Pozdrav jeseni v Šprincu

Turistično narodopisno društvo Razkrižje, skupaj z Občino in Župnijo Razkrižje, vaščani Šprinca in Koprive ter Občino in Turistično skupnostjo Štrigova,  vas prijazno vabimo na 21. TRADICIONALNO PRIREDITEV POZDRAV JESENI OB PRAZNIKU MARIJINEGA VNEBOVZETJA

Petek
17. avgust 2018

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Prekmurje se precej razlikuje od drugih slovenskih pokrajin. Ravninsko pokrajino poseljujejo različne etnične in verske skupine. Tu živijo protestanti luteranske in kalvinske veroizpovedi, katoličani, veliko je bilo tudi judov. Danes meri Prekmurje 947 kvadratnih kilometrov, razdeljeno pa je na Goričko, Dolinsko in Ravensko ter na zahodni del Lendavskih goric.

Sobota
15. september 2018

Vrnitev Primorske k matični domovini

Mirovna pogodba z Italijo je pogodba, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalcem v drugi svetovni vojni, zavezniškimi silami, s katero so formalno prenehale sovražnosti.

Sreda
31. oktober 2018

Dan reformacije

V Sloveniji je ta dan državni praznik od leta 1992. Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, poleg tega pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.

Četrtek
1. november 2018

Dan spomina na mrtve

Dan spomina na mrtve je v slovenski ljudski kulturi znan kot vsi sveti, ponekod tudi kot vahti. Prazniku so pripisovali velik pomen, kar dokazuje tudi post na predvečer praznika. Povezan pa je tudi z nekaterimi šegami, med drugim s pobiranjem obrednega kruha po hišah.

Nedelja
11. november 2018

Martinovanje

11. novembra goduje sv. Martin. To je v Sloveniji star ljudski praznik, ki naznanja konec dela na poljih in krst mladega vina, martinovo.

Petek
23. november 2018

Dan Rudolfa Maistra

Dan Rudolfa Maistra obeležujemo v spomin na 23. november 1918, ko je Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. S tem so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino.

Četrtek
6. december 2018

Miklavževo

Miklavž je nekakšna prvotna podoba zimskega obdarovalca: ima škofovsko kapo in palico, belo brado in bele rokavice, meniški plašč, koš z darili in zlatimi, rdečimi ali srebrnimi šibami ter seveda spremstvo.

Ponedeljek
10. december 2018

Svetovni dan človekovih pravic

Na ta dan leta 1948 je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic.

Torek
25. december 2018

Božič

Obdobje okrog božiča in novega leta je čaroben čas, poln dobrih želja in daril. Vendar ga ne praznujejo povsod po svetu enako. V različnih državah pripravljajo zelo raznovrstna praznovanja božiča.

Sreda
26. december 2018

Dan samostojnosti

26. decembra 1990 so bili uradno razglašeni izidi plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem se je okoli 95 odstotkov udeleženih volilnih upravičencev izreklo za samostojno in neodvisno državo.

Sreda
26. december 2018
Ob 9:00
Ljubljana - Štepanja vas
Na sv. Štefana dan


Na god sv. Štefana vsako leto po sveti maši sledi pred cerkvijo blagoslov živine, predvsem konjev, rejcev iz okoliških vasi.

Kontakt: pbastic@gmail.com

Torek
1. januar 2019

Borovo gostüvanje

Borovo gostuvanje je običaj, ki ima za sabo že zelo dolgo zgodovino. Razvil se je po vasicah na Goričkem, prireditev (običaj) pa se pripravi le takrat, kadar se v preteklem letu v vasi ni poročil noben par.

Pozvanje na Borovo gostüvanje 3. februarja 2008 v Vučji gomili.

Prešernov dan

Četrtek, 8. februar 2018


Slovenski kulturni praznik 

Prišli bi že bili Slovencam zlati časi, ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.


Pesnik dr. France Prešeren (Vrba na Gorenjskem, 3. dec. 1800 - Kranj, 8. feb. 1849) je svojo prvo pesem (Dekletom) objavil, ko je bil star 27 let, približno čez dvajset let pa je izšla knjižica z naslovom Poezije (1847), ki vsebuje vse najboljše, kar je spesnil (razen Zdravljice). 

V svojih pesmih je izpovedoval Ijubezensko čustvo, izražal domovinsko zavest, obravnaval nekatera temeljna vprašanja o človekovem bivanju in pel o smislu pesnjenja (Glosa, Pevcu, Orglar). 

V slovensko pesništvo je vpeljal vrsto tujih oblik (sonet, stanco, tercino, gazelo idr.), svoje pesniško mojstrstvo je kronal s Sonetnim vencem in epom Krst pri Savici. Poleg Sonetnega venca je napisal še cikel Ljubeznjeni sonetje, Soneti nesreče, Gazele. Večji del svojih pesmi je objavil v pesniškem zborniku Kranjska čbelica, ki je izšel petkrat. S Prešernovo poezijo smo Slovenci dohiteli zamujeno na pesniškem področju in začeli enakopravno stopati na evropsko literarno prizorišče.

Prešeren je izhajal iz ugledne kmečke družine. Osnovno šolo je obiskoval v Ribnici in Ljubljani, tu je nadaljeval šolanje na gimnaziji in 1820 odšel na Dunaj študirat pravo. Po končanem študiju – postal je doktor prava - se je vrnil v Ljubljano, delal kot pripravnik pri odvetniku Baumgartnu, opravil sodnoodvetniški izpit in bil od l834 do1846 odvetniški pripravnik pri prijatelju Blažu Crobathu. 

Po mnogih prošnjah za samostojno advokaturo jo je končno le dobil v Kranju, kamor se je v jeseni 1846 preselil in odprl odvetniško pisarno. Hudo bolan je po dveh letih in pol umrl.

Gregor Kocjan: Slovenski književniki, slikovni album



Spletna stran:

nazaj