Gregorčič Simon

1844-1906

Gregorčič Simon - 1844-1906

Simon Gregorčič se je rodil 15. oktobra 1844 v vasi Vrsno pri Kobaridu kot drugi sin malemu kmetu Jerneju in materi Katarini (rojeni Gaberšček) po domače 'Pri Pomolčevih'. Imel je še sedem bratov in sester. V mladih letih je bil pastir, kar ga je povezalo z ljubo domačo naravo in njegovemu umu vcepilo ljubezen do slovenske besede.

Leta 1882 je Gregorčič prišel za vikarja na Gradišče pri Prvačini in izdal Prvi zvezek Poezij. Tu je doživel najtežje dni. Kljub bolehnosti in drugim nevšečnostim je opravljal vikarsko službo do 1887. To leto je prosil za upokojitev. Medtem si je kupil posestvo in sezidal hišo, v katero se je preselil, da bi živel kot zasebni duhovnik in kmet – poet. Leta 1888 je izdal Drugi zvezek Poezij. Toda tudi pričakovanje, da bo v svoji hiši uspešno opravljal delo pesnika in javnega delavca, ga je varalo. Ker mu niso priznali nobene pokojnine, bi živel v veliki stistki, če ga ne bi podpirali prijatelji duhovniki. Da bi si uredil pokojnino, je v letih od 1897 do 1899 znova prevzel gradiški vikariat. Leta 1902 je izdal še Tretji zvezek Poezij.

Četrti zvezek Poezij pa je izšel po njegovi smrti leta 1908.

V Rihenberku je Gregorčič ustvaril najpomembnejše pesmi. Zaradi novih življenskih okoliščin se je njegova pesem poglobila, postala je vsebinsko tehtna in izvirna. Sila zatajevane ljubezni si je iskala ustreznih podob v naravi (Moč ljubezni, Narava svatba); v naravi je dobila tudi prispodobe za nasilno ločitev od preljubih krajev in dragih ljudi, posebno od »planinskerože« (Zaostali ptič, Ujetega ptiča tožba). Iskrenost zveste in prikrite ljubezni se je zatekla v vojaški cikel in se je ob objektivni pesmi (Slovo) razodela tudi z neposredno izpovedjo (Oj zbogom, ti planinski svet, Ohrani Bog te v cveti) in z nežno dekliško pesmijo (Nebo zrcalo, Dekletova molitev). Trpljenje človeka in duhovnika v stiski med svojo naravo, željo po človeški sreči in poklicno vezanostjo, z notranjimi boji in upanjem se je tako izvirno izpovedovalo, da je bilo v slovenskem slovstvu nenavadno in novo (Na bregu, Človeka nikar, Ti veselo poj, Pastir, Nazaj v planinski raj, Oljki). Prvi zvezek poezij je izšel spomladi 1882. Doživel je izreden knjigotrški uspeh in izredno navdušen sprejem, toda tudi strogo in nestrpno idejno kritiko. Z njo je duhovniška vezanost in ozkosrčnost nastopila proti umetnosti in njenim svoboščinam.


Dela:

  • Poezije I (1882)
  • Poezije II (1888)
  • Poezije III (1902)
  • Poezije IV (1908)
  • Zbrano delo I-IV (1947-1951)

Vir: Wikipedia

Vabljeni k sodelovanju

Želite objaviti besedilo ali mp3 slovenske narodne pesmi ?

Se želite pridružiti pri bogatenju spletnih strani z novicami, vsebinami, dogodki...?

Pošljite nam sporočilo po e-pošti na naslov slovenske@narodne-pesmi.si

Odpri mi kamrico

Prva pesmarica s katero lahko melodije tudi poslušate in zraven zapojete.