Stritar Josip

1836-1923

Stritar Josip - 1836-1923

Bil je slovenski pisatelj, pesnik, kritik, dramatik, esejist, satirik in prevajalec. Otroštvo je preživel na vasi v Podsmreki. Šolal se je v Ljubljani, kjer je leta 1847 začel obiskovati gimnazijo. Bil je tudi gojenec Alojzijevišča. Po sedmih letih je izstopil iz zavoda in se ni odločil za duhovniški poklic. 

V nižji gimnaziji je sodeloval pri alojzijeviškem listu Daničica oziroma Slovenska daničica. Prve pesmi (Štirje soneti: Luna, Danica, Zora, Marija) je objavil v Zgodnji danici (1853).

Leta 1869 je izdal zbirko Pesmi pod psevdonimom Boris Miran. V zbirki je objavil nekaj pripovednih pesmi (Bolnik, Izgubljeni sin, Turki na Slevnici). Sledila so še pesniška dela Dunajski soneti (1872) in Prešernova pisma iz Elizije (1872). V letih 1870–1890 je bil prevajalec in nadzorni urednik slovenskega dela Državnega zakonika (razen 1871–1872, ko je delo odstopil Franu Levstiku). V pesmi Glavan (1894) se pojavi homoerotični motiv.

Med satirične spise spadajo Pasji pogovori (1870), Triglavan iz Posavja (1870) in Deveta dežela (1878). Napisal je še romana Gospod Mirodolski in Zorin, povesti Rosana, Sódnikovi in Svetinova Metka.

Zelo obsežno je njegovo kritično in esejistično delo. Sem spadajo uvod v Prešernove Poezije (1866), Kritična pisma objavljena v Slovenskem glasniku v letih 1867–1868, Literarni pogovori v Zvonu leta 1870 in 1876–1877, v Ljubljanskem zvonu pa predvsem Pogovori (1885) in Dunajska pisma (1895–1896).

Od dramskih del je napisal večinoma enodejanke, prizore in podobno.

Po letu 1876 je objavljal pesmi za otroke, največ v časopisu Vertec (Časopis s podobami za slovensko mladost). Leta 1895 pa je izdal prvo knjižico svojih mladinskih del z naslovom Pod lipo, ki so ji sledile še tri knjige Jagode (1899), Zimski večeri (1902) in Lešniki (1906).

 

Dela:

  • Klasje - uvod k novi izdaji Prešernovih Poezij
  • Svetinova Metka
  • Oderuh
  • Rejenka
  • Zapravljivec
  • Pod lipo

Vir: Wikipedia

Vabljeni k sodelovanju

Želite objaviti besedilo ali mp3 slovenske narodne pesmi ?

Se želite pridružiti pri bogatenju spletnih strani z novicami, vsebinami, dogodki...?

Pošljite nam sporočilo po e-pošti na naslov slovenske@narodne-pesmi.si

Odpri mi kamrico

Prva pesmarica s katero lahko melodije tudi poslušate in zraven zapojete.