Tam na vrtni gredi raste rožmarin,
pridi ob slovesu, dam ti ga v spomin.
Na srce ga deni, čuvaj ga skrbno,
morda kdaj ob njem ti rosno bo oko.
Rožmarin ovene, z njim spomin bo vzet,
tudi ti boš nosil v srcu veli cvet.

Ko odhajaš v daljni in neznani svet,
naj povsod te spremlja rožmarinov cvet,
vzbuja naj spomine, polne nežnosti,
sreče in radosti žlahtnih mladih dni.
Vedno drag ti bodi cvet podan v spomin,
saj zato utrgan bil je rožmarin.

Rosana Peršolja je  po končani nižji glasbeni šoli v Novi Gorici svoje pevsko znanje izpopolnjevala na konzervatoriju v Benetkah ter na različnih  seminarjih doma in v tujini. Vendar pa je ob vsej obilici klasičnih del pogrešala  tiste lepe slovenske ljudske pesmi katere je z mamo in babico že v zgodnjem otroštvu tako rada prepevala.

Rosana Peršolja - več...