Dodaj dogodek

V vašem kraju ali okolici bo prireditev ali dogodek, o katerem želite obvestiti obiskovalce spletnih strani Slovenskih narodnih pesmi ?

Vpišite dogodek v koledar dogodkov.

Pošljite nam podatke in objavili ga bomo v koledarju dogodkov, prireditev in običajev.

Koledar dogodkov
Petek
11. avgust 2017
Otok ljubezni v Ižakovcih
Büjraški dnevi

Svet ob Muri zaznajo le izbranci. Ta pokrajina je čarobna, skrivnostna in zanimiva. Bolj kot jo boste spoznavali, bolj vas bo prevzela.

Dobrodošli na Büjraških dnevih - videli boste najpestrejši in najzanimivejši svet, najbogatejšo in najradodarnejšo naravo. Kdor ima odprte oči, bo videl. To pokrajino je potrebno spoznati, razumeti in začutiti, šele tedaj se vam bo odprla v vsej svoji lepoti.

Torek
15. avgust 2017

Marijino vnebovzetje

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je najstarejši Marijin praznik. Na Vzhodu ga zasledimo že v 5. stoletju, na Zahodu pa 150 let pozneje. Ta dan se najprej spominjamo Marijine blažene smrti.

Četrtek
17. avgust 2017

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Prekmurje se precej razlikuje od drugih slovenskih pokrajin. Ravninsko pokrajino poseljujejo različne etnične in verske skupine. Tu živijo protestanti luteranske in kalvinske veroizpovedi, katoličani, veliko je bilo tudi judov. Danes meri Prekmurje 947 kvadratnih kilometrov, razdeljeno pa je na Goričko, Dolinsko in Ravensko ter na zahodni del Lendavskih goric.

Petek
15. september 2017

Vrnitev Primorske k matični domovini

Mirovna pogodba z Italijo je pogodba, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalcem v drugi svetovni vojni, zavezniškimi silami, s katero so formalno prenehale sovražnosti.

Torek
31. oktober 2017

Dan reformacije

V Sloveniji je ta dan državni praznik od leta 1992. Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, poleg tega pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.

Sreda
1. november 2017

Dan spomina na mrtve

Dan spomina na mrtve je v slovenski ljudski kulturi znan kot vsi sveti, ponekod tudi kot vahti. Prazniku so pripisovali velik pomen, kar dokazuje tudi post na predvečer praznika. Povezan pa je tudi z nekaterimi šegami, med drugim s pobiranjem obrednega kruha po hišah.

Sobota
11. november 2017

Martinovanje

11. novembra goduje sv. Martin. To je v Sloveniji star ljudski praznik, ki naznanja konec dela na poljih in krst mladega vina, martinovo.

Četrtek
23. november 2017

Dan Rudolfa Maistra

Dan Rudolfa Maistra obeležujemo v spomin na 23. november 1918, ko je Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. S tem so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino.

Sreda
6. december 2017

Miklavževo

Miklavž je nekakšna prvotna podoba zimskega obdarovalca: ima škofovsko kapo in palico, belo brado in bele rokavice, meniški plašč, koš z darili in zlatimi, rdečimi ali srebrnimi šibami ter seveda spremstvo.

Nedelja
10. december 2017

Svetovni dan človekovih pravic

Na ta dan leta 1948 je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic.

Ponedeljek
25. december 2017

Božič

Obdobje okrog božiča in novega leta je čaroben čas, poln dobrih želja in daril. Vendar ga ne praznujejo povsod po svetu enako. V različnih državah pripravljajo zelo raznovrstna praznovanja božiča.

Torek
26. december 2017

Dan samostojnosti

26. decembra 1990 so bili uradno razglašeni izidi plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem se je okoli 95 odstotkov udeleženih volilnih upravičencev izreklo za samostojno in neodvisno državo.

Torek
26. december 2017
Ob 9:00
Ljubljana - Štepanja vas
Na sv. Štefana dan


Na god sv. Štefana vsako leto po sveti maši sledi pred cerkvijo blagoslov živine, predvsem konjev, rejcev iz okoliških vasi.

Kontakt: pbastic@gmail.com

Ponedeljek
1. januar 2018

Borovo gostüvanje

Borovo gostuvanje je običaj, ki ima za sabo že zelo dolgo zgodovino. Razvil se je po vasicah na Goričkem, prireditev (običaj) pa se pripravi le takrat, kadar se v preteklem letu v vasi ni poročil noben par.

Pozvanje na Borovo gostüvanje 3. februarja 2008 v Vučji gomili.

Sobota
6. januar 2018

Sveti trije kralji

Sveti trije kralji je krščanski praznik, ki se vsako leto 6. januarja praznuje v spomin prihoda treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezuščku.

Četrtek
8. februar 2018

Prešernov dan

Slovenski kulturni praznik 

Prišli bi že bili Slovencam zlati časi, ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.

Torek
13. februar 2018

Pust

Pustni običaji izvirajo iz starega poganskega praznika. V starem Rimu so tako v februarju, mesecu očiščevanja, po ulicah "norele" množice grozljivih mask, ki so predstavljale obiske umrlih prednikov. Kasneje se je običaj pomešal s keltskimi in ilirskimi šegami, maske pa so že predstavljale vesel značaj in izganjale zimo. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja.

Sreda
14. februar 2018

Valentinovo

Trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni nikoli preveč.

Sreda
14. februar 2018

Pepelnična sreda

S pepelnico se začenja postni čas - pepelnična sreda je prvi postni dan.
Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja - posipanja s pepelom.

Sreda
21. februar 2018

Svetovni dan materinščine

Svetovni dan materinega jezika je 17. novembra 1999 razglasil UNESCO.

Četrtek
8. marec 2018

Dan žena

Poznamo Mednarodni dan žena? Za osvežitev spomina malce zgodovine (ki se od vira do vira razlikuje, zlasti se različni viri razlikujejo v datumih).

Ponedeljek
12. marec 2018

Gregorjevo

Bolj kot gregorjevo sicer poznamo valentinovo, ki danes velja za praznik zaljubljencev. Tudi gregorjevo je povezano z zaljubljenci, saj pravijo, da se na ta dan ptički ženijo, in ta dan je 12. marec.

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Četrtek, 17. avgust 2017


Prekmurje se precej razlikuje od drugih slovenskih pokrajin. Ravninsko pokrajino poseljujejo različne etnične in verske skupine. Tu živijo protestanti luteranske in kalvinske veroizpovedi, katoličani, veliko je bilo tudi judov. Danes meri Prekmurje 947 kvadratnih kilometrov, razdeljeno pa je na Goričko, Dolinsko in Ravensko ter na zahodni del Lendavskih goric.


Ločen razvoj, pritiski Madžarske
Prekmurje je bilo zaradi svoje posebne zemljepisne lege od 11. stoletja bolj podvrženo madžarskim vplivom kot slovenskim. Vse do konca 1. svetovne vojne so se Prekmurci politično, gospodarsko in kulturno razvijali ločeno od matične države. V okviru Avstro-Ogrske so živeli znotraj območja pod ogrsko upravo, v dveh komitatih ali županijah Zala in Železno. Območje so imenovali kar Slovenska krajina, Madžari pa so Prekmurce označevali kot "vende" in jim niso pripisovali pripadnosti širšemu, slovenskemu etničnemu telesu.

Proti koncu 19. stoletja so se okrepili pritiski madžarskega iredentizma, ki je želel iz večnarodne Ogrske ustanoviti enonarodno Madžarsko. Posledica takšnih pritiskov je bil tudi šolski zakon iz leta 1907, ki je predvideval šolski pouk od 4. razreda naprej v madžarščini.

Dvig narodne zavesti
Narodno zavest je ob koncu 19. stoletja začela dvigovati skupina katoliških duhovnikov okrog Franca Ivanocyja. Njihov politični program je bil versko obarvan, med druge cilje pa so uvrstili tudi ohranjanje krajevnega jezika in kulture.

Po premirju, ki je bilo sklenjeno med Ogrsko in antantnimi silami, ki je končalo prvo svetovno vojno, je razmejitvena črta določila, da ozemlje med Rabo in Muro pripade Ogrski. Marsikdo meni, da brez predhodne akcije generala Rudolfa Maistra tudi Prekmurja ne bi priključili matični državi. Delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je na mirovni konferenci v Parizu zahtevala, da to ozemlje vrnejo matični državi Sloveniji. Prekmurci so to željo zapisali v t. i. bogojinsko resolucijo; menili so, da so vedno bili in vedno bodo Slovenci, zato tudi želijo živeti v enotni, združeni Sloveniji.

Mirovna konferenca v Parizu
9. julija 1919 je Vrhovni svet pariške konference odločil, da meja poteka po razvodnici med Rabo in Muro, s čimer je nekaj vasi in mesto Monošter pripadlo Ogrski. Zunaj meja Slovenije je ostalo 6.087 Slovencev. Pogajalska skupina Kraljevine SHS pod vodstvom dr. Matije Slaviča je julija zaprosila predsednika pariške mirovne konference, naj jo pooblasti, da z vojsko zasede Prekmurje do dogovorjene črte.

Vojaška zasedba ozemlja
Pozitivni odgovor konference je Kraljevina SHS prejela 6. avgusta 1919, 12. avgusta pa je redna vojska Kraljevine SHS pod poveljstvom Krste Smiljanića vkorakala v Prekmurje. Na pomoč so priskočile še prekmurska, hrvaška in primorska prostovoljska legija.

Vojska je nalogo dokončno opravila dan kasneje, 13. avgusta, ko je zasedla celotno ozemlje, ki ga je določila pariška mirovna konferenca. Zasedeno Prekmurje še ni imelo dokončno določenih mej in je bilo pod vojaško upravo. Tedaj je v Prekmurju živelo okoli 74.000 Slovencev in 14.000 Madžarov. S tem posegom lahko govorimo o "Prekmurju", saj je Slovenija po več kot 900 letih znova pridobila ozemlje čez reko Muro, do takrat pa je bilo bolj ali manj v veljavi ime Slovenska krajina.

Začasna civilna uprava
Začasni civilni komisar je postal mariborski okrajni glavar dr. Srečko Lajnšic, ki je svoj urad postavil v Radgoni. Najprej je razglasil zasedbo Prekmurja s strani vojske Kraljevine SHS, 17. avgusta pa v Beltincih pred tamkajšnjo cerkvijo organiziral proslavo in tudi uradno razglasil združitev.

18. avgusta so v zahodnem delu Prekmurja začeli vzpostavljati slovensko upravo, vzhodni del pa je bil po ukazu uradnega Beograda dodeljen varaždinski upravi.

Prekmurje v celoti slovensko
Konec meseca, natančenje 25. avgusta, je civilni komisar Lajšnic sklical prvi narodni sosvet, ki je bil nekakšen prekmurski parlament. Naslednji dan je izvršni odbor SLS-a pozval Beograd, naj Prekmurje dodeli slovenski upravi. Oblasti so uresničile željo Slovencev in 2. septembra odredile, naj bo Prekmurje v celoti slovensko. 6. septembra 1919 je civilni komisar preselil sedež uprave iz Radgone v Mursko Soboto, s tem pa je začela delovati enotna civilna uprava za celotno ozemlje prek reke Mure.

Mejo je natančno določila in dokončno utrdila Trianonska mirovna pogodba 4. julija 1920. Del pogodbe pa zagotavlja ustrezno zaščito narodnim manjšinam, ki lahko svoj jezik uporabljajo v javnosti in šolstvu.

Vir: RTV SLO



Spletna stran:

nazaj